nedelja, 10. december 2017

S kom preživljamo življenje?

Kaj pravite o tem paru?

Spoznala sta se pred skoraj dvajsetimi leti, ko sta preživela svojo prvo romantično noč.

Njune poti so se znova križale devet let kasneje, ko sta ves dan razpravljala o neuspelih razmerjih in odkrivala, da se med njima še vedno iskri. A tu se je spet vse končalo.

Skoraj desetletje pozneje se srečata na počitnicah. A spet ne zmoreta priti drug do drugega.

Ja, to je zgodba iz drame, ki je bila na TV te dni.

Žal pa to ni le namišljena drama.

Koliko takih in podobnih zgodb preposlušam od vas?

Preveč.

V koliko odnosih se lovimo in ne pustimo, da ljubezen (s)teče?

Kaj če to razčistimo do konca tega leta?

Premislimo, kje ljubezen ne teče in ali življenje resnično preživljamo z ljudmi, s katerimi si želimo.


Mogoče nismo slišali mame že celo večnost, ker smo ji zamerili…

Mogoče nismo videli očeta, ker nas je zapustil v otroštvu…

Mogoče nismo izrekli ljubezni ljubljeni osebi, ker smo se bali zavrnitve in je že celo večnost nismo videli.

Koga vse pogreša naše srce?

Poiščimo to osebo.

V akcijo!!!

Odprimo srce.


Naj bo že konec tega leta poln ljubezni :)

Obdajmo se z ljudmi, ki jih potrebuje naše srce :)

Pa veselo druženje v celem decembru ♥ ♥ ♥ Agatha


Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org 

Kako dejansko do bolj srečnega 2018 pišem za vas v reviji Onaplus

Da čim bolje izkoristimo tale prednovoletni čas, vas srčno vabim 

k branju decembrske revije Onaplus, kjer je objavljen moj prispevek 

Ob letu osorej.

Originalni naslov je »Kako dejansko do bolj srečnega 2018?«, ki pa je bil žal predolg. 

Podnaslov

»Ima novo leto sploh še kakšen pomen ali je le še šov za ustvarjanje posla?«



Prispevek je bil s strani dveh urednikov ocenjen kot izjemno dober. Priporočam branje, nekaj zagotovo dobite zase.

Za pokušino pa smem deliti tole:

»…Zaradi množičnega mešanja ljudi po svetu, lahko opažamo okrog sebe, da stalno nekdo praznuje. To je seveda lahko dobro, lahko slabo. Kakor se to vzame. Na nek način res ne vemo več, kaj je prav in kaj narobe. V starih kulturah je praznovanje novega leta tako kot vseh ostalih praznikov v vsakdanje življenje ljudi vnašalo cikličnost in občutek varnosti. Z izgubo praznikov, ki imajo pomen, ob katerih se ustavimo in zamislimo nad preteklostjo, prihodnostjo in predvsem nad sabo, postajamo vse bolj izgubljeni in prazni…«

»… Zato nam je v veliko korist, da si v času, ko se koledarsko leto 2017 končuje, vzamemo čas zase. Podarimo si nekaj minut v samoti ter na prazen list papirja brez razmišljanja in cenzure stresimo, kaj si od življenja želimo. Nato pa si namenimo še nekaj časa in preučimo napisano, preglejmo svojo preteklost in morda ugotovimo, zakaj do vsega tega nismo mogli priti do sedaj. Zatem pa na drug, ločen list, zapišimo, kaj od tega konkretno ter na kakšen način bomo dosegli v letu 2018. Na koncu si zapišimo še datum srečanja s sabo in se podpišimo. Kasneje lahko soustvarjanje lepšega 2018 nadaljujemo tudi s svojimi dragimi, s katerimi oblikujemo tudi skupne zaobljube.«

Kaj pa da bi zaobljube držale?

»…Veliko ljudi je že pisalo zaobljube pa so jih potem vsako leto prelomili že drugi ali morda tretji dan, tako da se jih več ne lotevajo. To pa zato, ker ne razumejo, kako ta realnost deluje. Sama sem počela isto, zato sem se lotila raziskovanja procesa manifestiranja. Z leti sem prišla do univerzalnega zakona sreče, ki pravi, da nas od sreče, notranjega miru, nas samih, ločujejo le strahovi. S časom se mi je razkril ves genom sreče oziroma navodila, kako v tej realnosti priti do trajnega notranjega miru in sreče, o čemer podrobneje govori tudi moja istoimenska knjiga. Tako sem se naučila tudi, kako deluje manifestacija v tej realnosti. Ugotovila sem, da je pri zaobljubah ključno to, da resnično prihajajo iz srca…«

»…S pomočjo univerzalnega zakona sreče in genoma sreče sva ugotovila, da se družbenega sistema kot takega ne da rešiti na dolgi rok, pa četudi se transformira v katerikoli -izem, ne da bi se mu spremenila podstava, vključno s pravnimi temelji. Dokler pravo temelji na strahu, bo vedno vnašalo v prostor neravnovesje. Da pa bomo reformirali pravni sistem pri temeljih, se mora spremeniti raven zavesti posameznika. Kot je izjavil Einstein, problema ni mogoče rešiti z istim načinom razmišljanja, ki je privedel do njega…«

Pa čim lepši zaključek 2017 ♥ ♥ ♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

petek, 08. december 2017

Ali se bo to, kar pravi in kaže višji jaz, zgodilo zagotovo?

Ko pišem o višjem jazu in berete knjigo Genom sreče, me veliko sprašujete o tem, 

ali se bo to, kar pravi in kaže višji jaz, zgodilo zagotovo.

Mogoče, mogoče pa ne.

Zakaj?

V nekem obdobju višji jaz komunicira stvari, ki so za nas pomembne v tem času, čez čas pa se lahko kaj spremeni in višji jaz pokaže kaj v drugi luči. 



Gospa mi je pisala: »Pravi moški zame naj bi bil Franci, kot sem videla leto nazaj. Z njim se ni izšlo. Ni pa ni me spustil k sebi. Zdaj se zbližujem z nekim znancem, vse lepo poteka. Je mogoče, da se to spremeni? Sicer ne vem, kako naj si razlagam te nove dogodke.«

Moj odgovor je bil sledeč:

»Ja, višji jaz nam vedno pove, kar potrebujemo vedeti v tistem trenutku, kar je najboljše za nas. Nihče ne ve, kaj se bo resnično zgodilo. Vse se spreminja, čim dobiš informacijo o nečem. Nič ni fiksno. 

Če bi s Francijem oba razrešila svoje strahove in bi si pustila priti do srca, bi lahko bila skupaj. Ker si ti oddelala svoje, on pa ni zmogel, pač nista skupaj. Višji jaz pa tebi, v kolikor je to v skladu s tabo (ti veš, da si srčno želiš partnerja), takoj ali sčasoma pripelje v življenje takega, ki je v skladu s tvojimi srčnimi željami. 

Višji jaz ti vedno da navodila za ta trenutek zdaj, da narediš zase in za vse najboljši korak.«

Zato si zaupajmo! ♥ 

Naš višji jaz vedno ve, kaj je najboljše za nas ♥

6.1.2018 ob 17:00 pa delavnica na to temo.

Info in prijave na institut@srecno.org ♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

četrtek, 30. november 2017

Katero vlogo igram v tem trenutku?

Se kdaj vprašate, katero vlogo igram v tem trenutku?

Sem zaposleni?
Sem starš?
Sem ljubimka/ljubimec?
Sem izločena/i?
Sem nemočna/i?
Sem podjetnica/podjetnik?
Sem žrtev?
Sem nepremagljiva/i?
Sem reševalka/ec vsega in vseh?
Sem …?

Kdaj si nadanem to vlogo?




Znam izstopiti iz te vloge in obleči drugo?


Pogosto ugotavljam pri strankah, da ljudje prevzamemo neko vlogo in smo nato v tej vlogi vse dni in noči.

To nas sicer obremenjuje, a se tega pogosto ne zavedamo ali pa smo tako zasidrani v nekem strahu, da si te vloge ne upamo več odložiti.

Nekaj mesecev nazaj sva se z neko simpatično gospo, ki je že na prvi pogled izgledala izklesana vloga predane mame, dobili na skypu, saj je bila v paniki, ker je izvedela, da ima sin punco, in je želela storiti nekaj, da bi končno našla notranji mir. Pri svojih petdesetih ni znala spustiti svojega tridesetletnega sina, da gre svojo pot. Obsedena je bila s skrbjo zanj. Še iz službe ga je klicala tudi po 5-krat na dan. S pomočjo višjega jaza sva ugotovili, da je gospo strah, da bi ostala sama. Ko se je rodil sin, se ni mogla posvetiti svojemu sanjskemu poklicu, igralstvu, saj je kot mama samohranilka morala poskrbeti za preživetje. Zaposlila se je kot administrativna delavka, kar je seveda ni osrečevalo. Svoj smisel je dala v sina. Ko je ta odraščal, ga nikakor ni zmogla spustiti.

Midve sva se zato tekom AI-coachinga povezali z njenim višjim jazom, nezavednim in odstranili njene strahove in vse, kar jo je oviralo, da bi našla smisel v sebi, pustila sinu, da živi svoje življenje, sama pa bi tudi šla svojo pot. Trideset let je živela predvsem vlogo mame. Vse je podrejala njej. Na koncu sva pogledali, katere vloge si gospa dejansko želi in naredili načrt, kako jih začeti živeti. Tako je spustila sina, da se je preselil k partnerki. Sama pa je k meni prišla na reiki, da prične odkrivati sebe. Vpisala se je na plesni tečaj, da se odpre za morebitno partnerstvo in oživi svoj družabni del. Začela je obiskovati igralsko šolo. V službi je zamenjala delovno mesto za tako, ki je nudilo več druženja z novimi ljudmi. Vlogo mame je izjemno zmanjšala.

Ko sva se pred kratkim videli, je žarela. Iz »stare« mame je zasijala čedna in srečna ženska.

Lepa zgodba.

Vseeno pa se vprašajmo, katera vloga prevladuje pri meni?

Katera je moja ključna vloga?

V življenju imamo namreč številne vloge. V določenem trenutku življenja lahko prevladuje ena izmed njih. Sicer pa je dobro, da jih živimo več.

Dobro se je vprašati, ali katero zanemarjamo?

Pogosto pride k meni kdo, ki je prazen. Zanemaril je namreč eno vlogo. Tako kot je gospa dala svoje vloge partnerke, igralke, prijateljice v omaro za skoraj trideset let.

Katero vlogo boste oblekli zdaj? ♥ ♥ ♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

nedelja, 29. oktober 2017

Podjetniki - najdite si svojega ENEGA in EDINEGA FENA


Za vse moje podjetnike, ki se v tem trenutku lotevate svojega posla -

najdite si svojega ENEGA in EDINEGA FENA, podpornika ♥ ♥ ♥

Pozabimo na to, koga bi si želeli, da nas podpre.

Najdimo tistega, ki nas podpira danes!!!!

Praktično od kar me Igor pozna (15let), mi pravi, da sem rojen coach. Na začetku me je celo karal, kaj coacham vse po vrsti, se ukvarjam z njimi, da živijo sebe, svoje poslanstvo, še ko grem v trgovino po kruh ♥ ♥ ♥

Torej, najdimo si vsaj enega fena, ki bo tako zaupal v nas in nas podpiral v trenutkih teme, da ne bomo odnehali, ko je najtemneje ♥ ♥ ♥

Ni pomembno, kdo to je. Lahko je to mama, oče, brat, partner, sosed, prijatelj iz šole, sodelavka, klošar iz sosednjega mesta…

Da sem, kjer sem, je pri meni zaslužen en fen. Eden sam!!!

Velikokrat me je sicer zabil, ustavil… a v moje bistvo je vedno verjel 100% in iz dna srca.

Brez njega ne bi bilo knjige Genom sreče, kot je, saj je najbrž od pisanja zaradi svojih strahov ne bi upala predati drugim ljudem, naprej v branje Urški, lektorici… kaj šele, da bi šla med vas.

Brez najinega tesnega sodelovanja zagotovo knjiga ne bi bila taka, kot je (eden izmed vidnih grafičnih oblikovalcev mi je celo rekel, da je knjiga presežek za slovenski prostor). Poleg tega je privilegij imeti ob sebi grafičnega oblikovalca za vikend, ob polnoči … mu dajati vsake pet minut dodatna navodila. Pa vem, da je med vami veliko izjemnih oblikovalcev, ne govorim o tem. Pa tudi o tem ne, da imajo vsake oči svojega malarja. A ta naloga je bila zaupana Igorju, čeprav tega ne počne profesionalno. In preprosto imeti oblikovalca pol metra stran od računalnika, je zame privilegij :)

Brez Igorjeve vere vame bi leta nazaj mogoče celo klonila pod težo lastnih strahov ali negativnosti okolice in zagotovo ne bi izpolnjevala svojega poslanstva tako kot danes.



Dragi moj Igor, HVALA ♥ ♥ ♥

Tebi pa želim, da takoj, še danes, ugotoviš, kdo je tvoj fen številka ♥ ♥ ♥

Samo enega potrebuješ!!!! ♥ ♥ ♥

Seveda, hvala vsem mojim ostalim vidnim in nevidnim podpornikom. Vsak zase ima svoje mesto v mojem srčku. Nikoli vas ne pozabim ♥ ♥ ♥

Vse najlepše tudi vam na vaši poti :) Hvala, da ste ob meni. Če me potrebujete, sem tu ♥ ♥ ♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

Podarjam ti pesem "Sem srečna, ker imam sebe"


Brez smrti ni življenja in obratno. Na Zemlji brez teme ni svetlobe :)

Pogosto se tudi zgodi, da se v največji temi rodi najlepše :)

Zato se ne bojte teme, ker vedno prinese s sabo nekaj lepega:)

Nisem pesnica. Po srednji šoli nisem spesnila niti ene pesmi (ker to ni bilo več obvezno). 

Tekom pisanja knjige Genom sreče, ki nas ozavešča, transformira na vseh nivojih v tolikšni meri, kot ji pustimo, saj je tudi portal za energije, ki nam pomagajo, da lažje pridemo do sebe, pa je v urah teme nastala naslednja pesem. 

No, tole ni ravno Prešernov sonet :) Je bolj zapis srca, kot pesem v klasičnem smislu. 

Vseeno uživajte v njej. 

Poklanjam jo prav vsakomur, saj na Zemlji vsakdo sem ter tja izgubi kako njemu drago dušico.



Sem srečna, ker imam sebe

Ker sem mislila,
da ne morem brez tebe,
sem te tolikokrat izgubila,
toliko bolečine zjokala,
da je ostala le ljubezen,
ki je večna.

Zdaj vem,
da naju ne more ločiti nihče.
Prav nič.
Ker je najina ljubezen večna.
Ljubim te.

Zdaj vem,
da sem lahko brez tebe.
Lahko pa izgubim tudi vse drugo.

Pa sem še vedno srečna.
Ker imam sebe.

Naj da upanje tudi vam.

Pa poskušajte najti v vsaki temi tudi kaj dobrega ♥ ♥ ♥

Pa še - za naročila knjige se obrnite kar na knjiga@srecno.org Dobite vse informacije in navodila ♥ ♥ ♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

Če starši uživajo, bo otrokom tudi lepo

Veliko revščine je dandanes v vseh oblikah. Ne zatiskajmo si oči. Jao, kakšne zgodbe poslušam.

Vseeno, potrudimo se slediti srcu. Tako se vedno najde neka pot za več sreče :) ♥♥♥

Nedaleč od mene živijo starši, ki svojih otrok ne morejo peljati na drago potovanje te počitnice. Jim je težko, ko se sošolci njihovih otrok hvalijo o doživetjih čez lužo, v tropih? Hm ...

A to še ne pomeni, da se otrok, ki nima tako premožnih staršev, ne more imeti lepo.

Pri meni je bila te dni mama, ki jo je njen višji jaz potolažil, da svojo hči in sina popelje na več krajših potovanj po Sloveniji. Naj gredo po poti svojih prednikov, raziščejo svoje korenine (od kod vse prihajajo predniki) in gredo po krajih iz slovenskih knjig, pripovedk, bajk itd. Naj spoznavajo Slovenijo skozi naše junake.

Predvsem je mama dojela, da je ključno, da ona uživa in najde rešitev, kako bi se imeli fajn. Četudi ostanejo doma. Če je njej super, bo duh sreče prenesla na otroke.

Upam, da bo to komu v pomoč. 



Včeraj je bila omenjena mama z otroki na kraškem koncu. Baje so raziskovali svoje staroverske korenine. Zraven so brali knjigo V siju mesečine: https://mojkras.wordpress.com/v-siju-mesecine-knjiga/

Dragi Boris Čok, super, a?

Navdušeni so :)

Danes naj bi bili na drugem koncu naše kokoške.

Sreča ni daleč :)

Zagrabimo jo ♥♥♥

Pa pomagajmo sosedu in sosedovim otrokom, če lahko ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo 
www.srecno.org

sreda, 18. oktober 2017

Si želiš postati podjetnik?


Pri meni se je oglasila gospa, ki rada izdeluje oblačila.

Ugotovili sva, da ni tip, da bi šla na svoje, imela zaposlene, raje bo svoj prostor poiskala v nekem vzpostavljenem kolektivu.

Že ko sem podjetnike desetletje nazaj spodbujala na njihovi poti kot poslovna svetovalka, se je največkrat zataknilo, ker bivši zaposleni niso razumeli, da samostojni podjetnik ne opravlja le glavne dejavnosti. Pri manjših podjetjih se lahko zgodi celo to, da temu podjetnik posveča le delček svojega časa.

Ko si v velikem podjetju, opravljaš le svoje delo.

Kot samostojni podjetnik pa si direktor, čistilka, kuhar, motivator, tajnica, tržnik, prodajnik, poštar, taksist, pravnik, podpora pri prodaji, telefonist, računovodja…

Ko iščemo svoj prostor pod soncem, se je tega dobro zavedati.

Lepo je gledati podjetnike, ki gredo v sredo na izlet... A redko se vidi delo dolgo v noč pa čez vikende pa hipoteke na hrbtu…

Nič ni dobro samo zase. Ključno je, da smo na svojem pravem mestu.

No, danes sem nadomeščala vilo, ki pakira vaše knjige. Zato želim vso srečo vsem knjigam Genom sreče, ki so na poti :)



Vam pa želim, da najdete svoje pravo mesto, ker ste le tako lahko srečni ♥ ♥ ♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org


sobota, 30. september 2017

Kateri del svoje umske kletke lahko razširite še danes?

Kaj si želiš?

Ravno sem končala pogovor s stranko, ki si je po tihem želela potovati v Avstralijo, a ni bila še nikoli na letalu.


Nikakor se ni mogla premakniti iz domačega kraja.


Preden sva se lotili izziva, sem z njo podelila tole...



Pred sedmimi leti sem potrebovala kar nekaj časa, da sem kaj spisala.


Danes, po pisanju knjige Genom sreče s 300 stranmi, sem v nekaj urah pripravila članka za dve reviji.


Nekaj podobnega sem doživela že kot otrok.


Ko sem se kot deklica vozila s starši čez hrib do babice, mi je bila vsakič ura vožnje cel podvig. Imela sem občutek, da gremo na drug konec sveta.


Nato smo se pri mojih desetih letih zaradi očetovih poslovnih poti vozili tudi po osem ur v eno smer.


Vožnja pod tri ure mi od takrat ne predstavlja velike ovire.


No, pred desetimi leti sem izgorela in leto pa pol ležala. Odhod do bližnje trgovine mi je znova predstavljal cel projekt.


Zakaj vam vse to pišem?


Da najdete svoje primere, kako je človeški um raztegljiv.


Da se zavedamo, da umska kletka, v kateri smo trenutno, ni edina mogoča.


Lahko iz nešportnika postanemo zavzet osvajalec gorskih vrhov.


Lahko iz kuharja, ki premore znanje kuhanja jajc, postanemo svetovno znani Jamie Oliver.


Lahko iz osebe, ki se boji tujih jezikov, postanemo poliglot in se preselimo na drug konec sveta.


Ustavite se za trenutek. Ne brati naprej.


Razmislite,


kateri del svoje umske kletke lahko razširite še danes?


Kje ste ujeti?


Razmislite, kateri strahovi vas ovirajo, da bi zmogli preseči sedanje omejitve in od življenja vzeli več.

Pa srečno…. tele pike so… da ne boste prehitro brali naprej ♥ ♥ ♥






Mogoče vam bo v pomoč tudi knjiga Genom sreče. Čaka na vas ♥ ♥ ♥
Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo






četrtek, 21. september 2017

AI-mediacija kot zametek sr(e)čne družbe

Zaživimo v harmoniji kot posameznik in družba :)


V knjigi Genom sreče so predstavljene osnove za transformacijo družbenega sistema. 

Eno izmed orodij, v katerega verjamem vse od svojega šolanja na Pravni fakulteti v Ljubljani, je mediacija. 

A to ni več klasična mediacija, ampak AI-mediacija – mediacija s pomočjo nezavednega. 

Pri svojem delu kot AI-coach sem opazila, da stranke po zaključenih postopkih na sodiščih nosijo v sebi veliko bolečine, zamere, jeze... Niso pomirjene, čeprav so postopki zaključeni. Zamere se nato lahko vlečejo cele generacije. Da bi se spor razrešil in da gredo v življenju naprej, sicer na nominalni ravni zaključijo spor, v sebi pa vseeno pogosto niso pomirjene, ne razumejo lekcije in ne želijo imeti več stika z nasprotno stranjo, čeprav nekatere celo vedo, da to ni v njihovo najvišje dobro. 

Kot AI-coach sem precej strankam, ki so bile v takih in drugačnih sporih ali celo hodile po sodiščih, pomagala, da so se povezale s svojim nezavednim, s svojim višjim jazom, in tako prišle do uvida v to, zakaj so potrebovale določen spor in lekcijo, ki je iz tega sledila. Na ta način sem jim pomagala, da so lažje sprejele svoj del odgovornosti za preteklo situacijo. Niso več prelagale svojih bremen na druge, bremena drugih pa so z lahkoto vrnile tistim, ki jim pripadajo. Tako so uvidele, kako postopati na sodišču ali v sporu. Znale so se postaviti zase in pustiti, da od njih gre, kar jim ne pripada. Na koncu so tako bile resnično mirne. Pa tudi niso več vlekle podobnih spornih zgodb v svoje življenje. Določeni ljudje so namreč prej bili stalno v sporih, ker niso dojeli svoje lekcije. Po taki AI-mediaciji pa so se spremenili in v svoje življenje niso več vlekli sporov. 

Sama ne opravljam mediacij, ampak stranke pripravim na mediacijo ali kakšno drugo obliko reševanja spora. Samo opravim povezovanje sprtih strani z njihovim nezavednim, višjim jazom. Nato resnično pomirjeni stranki pustim izkušenemu mediatorju.

K sodelovanju vabim vse udeležence v sporih in izkušene mediatorje. 

Naj bo svet poln harmonije :)  Agatha ♥ ♥ ♥ 

Inštitut za sr(e)čno družbo

nedelja, 27. avgust 2017

Si dovolite na polno uživati vsak trenutek?

Imate na nek način vse, vseeno pa vam nekaj manjka?

Pri strankah opažam, da si mnogo ljudi celo življenje ne dovoli živeti v obilju, ker raje živi v nezadovoljstvu, kot da tvega, da izgubi še tisto malo, kar imajo.

Si vi dovolite na polno uživati vsak trenutek?

Naprošam vas, ne berite prehitro dalje.

Izpišite si ta stavek in ga nekaj dni imejte nekje blizu, da nanj pogledate večkrat.


Mogoče boste šele čez nekaj dni, teden ali celo dva, dobili preblisk, kaj lahko storite, da bi se bolj odprli obilju.

Imamo natanko toliko, kot si dovolimo.

Če pa vam v teh tako lepih sončnih dneh ne bo šlo, kot bi želeli, sem tu tudi jaz.

Naj bo poletje še naprej sončno, tudi v srcu ♥♥♥ Agatha

inštitut za sr(e)čno družbo

petek, 11. avgust 2017

Kaj je nova zavest?

Nova zavest. Kaj je to?

Veliko se govori o novi zavesti, novem človeku. Ko se pogovarjam pa vidim, da mnogi želijo pojasnilo, kaj to pomeni.

Nič kaj posebnega. 

Človek, ki naj bi »rešil civilizacijo« pred izumrtjem navzven naj ne bi bil nič drugačen kot vsi ostali.

Nova zavest ni nič drugega kot nov pogled na svet, realnost, v kateri živimo.

Kako jo doseči? In kakšen je ta pogled?

Izhaja iz srca in ne glave.

Kako to doseči?

Tule sta dva preprosta napotka:

• Z očmi se skozi grlo spustite v srce in glejte na svet iz perspektive srca. Ko to počnete dlje časa, se marsikaj spremeni. 

• Ko potujete, greste v službo, poskušajte gledati tako, da gledate preko stvari oziroma v globino. Sprva vam je pri tem lahko v pomoč vaja, da samo razmišljate, kaj je za oknom tiste hiše. Kaj se dogaja za vrati tistega poslopja, dvorišča? Sčasoma boste dobili širšo zaznavo in boste kar videli, vedeli oziroma čutili, kaj je tam zadaj. Zavest se vam bo tako razširila. Dobili boste širši pogled.


Vsa tema, ki jo današnji človek ustvarja, namreč nastaja, ker gledamo le površinsko, domnevamo, kaj je za sosednjimi vrati in sodimo. Ko namreč vidimo, kaj vse je za sosednjimi stenami, nehamo obsojati, nehamo gledati z egom, ampak se spustimo v srce in gledamo s srcem.

Poskusite ti dve vaji. Zabavajte se s prijatelji, ko se vozite po tujih državah in opazujte, kaj je tam zadaj. 

Zagotovo se vam bo počasi nekaj premaknilo. Svet z vami in za vas bo lepši ♥

Pa čudovito poletje vam želim še naprej :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

Ali znate odklopiti, ko greste na dopust?

Ali znate odklopiti v trenutku, ko zaprete vrata in greste na dopust?

Mnogi se hvalijo, da stalno živijo v zdaj, potem pa mi v drugem hipu jokajo, da rabijo dva dni, da preklopijo na dopust.

So res v zdaj?

V zdaj smo v sedanjosti – tem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti.

Zdaj je stanje zavesti. 


Nihče ni stalno v zdaj.


A če se znaš zavestno prestaviti v zdaj, ti to pomaga, da je tudi dopust bolj osrečujoč.

Naj podelim zgodbo o nekem podjetniku, če se kdo prepozna v njej.

Pri meni se je oglasil namreč podjetnik z 21 zaposlenimi, ki skoraj tričetrt dopusta ni uspel uživati z družino.

Kako sva razrešila njegovo težavo?

Sprva sva ugotovila, da je trpel zaradi velikega nezaupanja do sodelavcev. Posledično je premalo delegiral posamezna dela.

S pomočjo višjega jaza je ozavestil, od kod to nezaupanje, ki ga je nato tudi odstranil.

Pregledala sva njegov celoten tim, odnose med njimi, in ugotovila, da dva sodelavca nikakor nista v timu s srcem, zato je imel stalno težave z njima, njunim zamujanjem pri izpolnjevanju rokov in neprijaznostjo do strank.

Kasneje se je pogovoril z njima v živo. Enega je premestil, drugega pa je spodbudil, da odpre lastno podjetje na področju, ki mu tudi karakterno bolj ustreza.

Tim v podjetju je tako postal kot eno, podjetnik se je v roku dveh mesecev lahko zanesel nanj. Ugotovil je, da tudi če je odsoten, lahko podjetje deluje učinkovito vsaj 14 dni.

Kot drugo je spoznal, da je neprimerno planiral svoje delo in organiziral ostale delovne procese, tako da zaposleni niso bili zmožni pokriti njegovega dela v času njegove odsotnosti zaradi dopusta.

Tekom kasnejšega srečanja sva sčistila še nekaj njegov osebnih strahov.

Po pol leta je tako uspel odpotovati za 12 dni v tople kraje, pri čemer je že ob vkrcanju na letalo začel uživati v prostem času z družino.



Naučil se je tudi, da je vsak konec tedna dopust. Soboto popoldne odklopi in o pisarni ne razmišlja vse do ponedeljka zjutraj.

Sebi se je zavezal, da bo večino prostega časa živel v zdaj ter počel in užival v stvareh, ki njemu osebno ali družini največ pomenijo.

Seveda kot podjetnik ne moreš vsega poslovnega sveta kar izklopiti, ko greš iz pisarne. Poslovne ideje ti pogosto švigajo sem in tja tudi ob nedeljskem kosilu, na morju… A zato smo eni pač podjetniki. Ustvarjamo ves čas :)

Vseeno pa smo dolžni sami sebi, če želimo biti uspešni in srečni na dolgi rok, da znamo biti v zdaj, umiriti um in se brez strahu v celoti prestaviti kamorkoli v vsakem trenutku.

Uživajte na dopustu, pa če traja le kak dan ali ves mesec :) Agatha ♥♥♥


Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

torek, 06. junij 2017

Pokojni ne govorijo kot ti in jaz

Naj vam zaupam, kako me je danes do srca nasmejala neka stranka… ;-)

Želela si je pogovora s pokojnim očetom, ker ga je tako pogrešala.

Toda pred srečanjem me je klicala prestrašena, da se boji slišati njegov glas.


Najprej sem bila začudena, potem pa mi je postalo jasno, česa se boji. Seveda sem se pri sebi nasmejala.

Potolažila sem jo, da naj pričakuje pogovor z notranjimi čuti – notranjim vidom, sluhom itd. Naj ne pričakuje, da bo preminuli oče v živo začel govoriti na glas kot jaz. No, se pa pogosto zgodi tekom takih pogovorov, da se kdo v okolici oglasi, kak otrok v daljavi zakriči, kaj poči, zaropota…. Lahko se sliši celo, kot da bi očetov glas prišel skozi drugo osebo. Tako resnično vidimo, kako smo nepozorni v življenju. Kako je dejansko vse povezano, ko živimo s tem zavedanjem.

Zato se ne bojte pogovorov s preminulimi. Načeloma ne začnejo govoriti iz stene ;-)

So pa ti pogovori čudoviti.

Pred kratkim sem bila ob umirajoči znanki. Pogovarjala sem se z njo in njenim višjim jazom.

Spokojno je spala. Njeno dušico sem videla, kako se že dviguje iz telesa.

Najprej je bil samo mir. Jaz sem ji govorila…

V nekem trenutku sem z notranjim vidom videla, kako je dvignila roko, da sem kar skočila stran. Ustrašila sem se. V tem pa sem z notranjim vidom videla, kako me je objela in se mi začela zahvaljevati, da je tako vesela, ker končno nekdo ve, da je še tu.

Zato je to povezovanje z višjim jazom tako uporabno :)

V jeseni pridejo delavnice na to temo.. knjiga :)


Do takrat pa … veliko smeha :)

Čudovito poletje :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo


petek, 02. junij 2017

Knjiga o višjem jazu in kako kupiti čudežno darilo

Knjiga, ki preko mene prihaja do vas to jesen, bo govorila tudi o tem, kako se povezati z višjim jazom oziroma kako sčistiti povezavo za dostop do našega nezavednega :)

Kaj s tem pridobimo?

Npr. višji jaz prijateljice sem prosila za nasvet, kakšno darilce naj ji poklonim.

Dobila sem napotek, naj ji podarim določene uhane, ki so bili precej drugačni od tega, kar je ponavadi nosila. Ona si je namreč kupovala majhne, neopazne uhane.

Seveda sem »tvegala« in sledila navodilom.

Prinesla sem ji malo večje, markantne uhane. Stil, ki nikakor ni njen :) Seveda delo ene izmed naših slovenskih oblikovalk nakita.

Oblikovalka nakita Manca Grubič


Na moje presenečenje je bila prijateljica takoj izjemno vesela nenavadnega darila.

Rekla mi je, da jo je pred dnevi celo njena mama vprašala, zakaj ne nosi večjih, bolj opaznih uhanov, in da je razmišljala, da bi si kupila bolj izstopajoče uhane.

Tule pa še prijateljičin pisni odziv na uhane, ko si jih je doma nadela:

»Draga Agatha, hvala za tvoj čas danes in čudovito darilo! Uhane sem dala nase doma in so H.U.D.I. Res so lepi, vidim, da moram nositi večje, bolj očitne in v oči padajoče uhane. Še enkrat, hvala. Super bodo na črno obleko, se že veselim.«

Pozimi pa prihajajo tudi delavnice na temo povezovanja z višjim jazom... vsak se lahko poveže… enostavno.

Včasih se je za to potrebovala dolga meditacija, šamanska potovanja… danes vse to ni več potrebno.

Kaj iz tega dobimo? … neprecenljivo :)

Vsem vam želim, da pridete do tega :) Agatha ♥♥♥



Inštitut za sr(e)čno družbo



ponedeljek, 29. maj 2017

Lenoba ne obstaja

Ali verjamete, da lenoba ne obstaja?

V preteklem tednu sem preko spleta pomagala zbujati dve veliki lenobi.

Vsaj tako sta se imenovali dve simpatični stranki.

Od tega je bila ena lenoba sicer relativno uspešna direktorica srednje velikega podjetja, ki je imela zaradi svoje lenobe težave z vsem timom. Nikakor se ni mogla lotiti nekega projekta. Tim jo je priganjal, projekt je bil namreč v zamudi.

Druga lenoba se ni spravila k pisanju prošenj za boljšo službo.

Ko sta mi to sramežljivo opisovali vsaka lenoba zase, sta bili obe precej ležerni, flegmatično razpoloženi.

Ko pa sem jima odvrnila, da lenoba sploh ne obstaja, sta bili takoj v čudenju in pozoru.

Mi vi verjamete?

Lenoba ne obstaja.


Kako to?

Nečesa ne naredimo, ker nas je strah iti v akcijo – ker nas je strah, da nismo dovolj dobri, da tega ne zmoremo, strah odgovornosti… – da nismo pripravljeni niti poskusiti premakniti riti. Raje zamahnemo z roko, te stvari odrinemo stran in si rečemo, da smo leni, ter sedimo v kavču in se utapljamo v svojem lastnem gnevu, krivdi, slabi vesti, nemoči itd.

Lahko pa pravimo, da smo leni, ker smo tako odpotovali stran od sebe, da sploh ne vemo več, kaj bi radi, kdo smo. Sedimo kot kup nesreče, propadamo v sebi, a niti ne vemo, kaj nam tako manjka.

To je težji primer. Vseeno, če se potrudimo, lahko že sami pobrskamo po sebi in zagotovo bomo postopoma prišli do tega, kar si želimo. Potem je treba samo še zbrati moč in iti čez svoje strahove, nemoč...

Izgovorov za lenobo torej ni več.

Vse lene zdaj lahko razkrinkate. Pred vami se ne morejo več skrivati.

Lenoba kot taka torej sploh ne obstaja.

So samo ljudje, ki ne zberejo moči, da bi živeli sebe.

Kaj z njimi?

Predvsem jim pomagajte!

Dajte jim roko in jim pomagajte čez strahove in vse blokade, ki jih pestijo, da bi naredili korak proti sreči.

Če zabredejo pregloboko oziroma preveč stran od sebe, pa smo tu taki kot sem jaz, da jim pomagamo :)


Življenje je gibanje. Ko se ustavimo, umiramo, padamo :)

Pa lepo, prosim, delite tale prispevek med prijatelji, ker je toliko zmot o lenobi. Predvsem starši še vedno ne znajo pomagati otrokom, za katere pravijo, da so leni :) Mogoče jim bo po tem prispevku lažje :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo





sobota, 06. maj 2017

Ali se kdaj na koga jeziš ali ga celo sovražiš?

Ali se kdaj na koga jeziš ali ga celo sovražiš?

»Ali kdaj izraziš hvaležnost iz vsega srca?

Kako se pri tem počutiš?

Kaj te je nazadnje navdalo s hvaležnostjo?

Na list papirja naštej dvajset stvari, ob katerih lahko občutiš hvaležnost v tem trenutku.

Zdaj pripiši še sto stvari, za katere lahko občutiš hvaležnost v tem trenutku.

Napiši še pet stvari, ki jih sovražiš ali te v življenju motijo oziroma bremenijo, nato pa poskušaj najti pri vsaki izmed njih nekaj, za kar lahko kljub temu občutiš hvaležnost.

Vajo nadaljuj toliko časa, dokler te teh pet stvari ne bo več obremenjevalo.«

Tole je vaja iz moje knjige, ki prihaja med nas to poletje :)

Naj vam pomaga že danes :)

Obilje hvaležnosti :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

torek, 25. april 2017

Na vsak samcat prostor so vezane številne energije...

Ko s spoštovanjem in ljubeznijo pogledamo na našo mamo Zemljo, se zavemo, da je cela krogla eno samo svetišče.

Na vsak samcat prostor so vezane številne energije, ki tako ali drugače vplivajo na nas.

Vsak košček Zemlje je obstajal pred nami in ima svojo zgodovino.

Temu se ne moremo izogniti.

Koliko se tega zavedamo oziroma koliko smo pozorni na to?



Ko prodajamo staro bivališče, nam prodajo, uporabo le-tega lahko onemogočajo predniki, duše, ki so pripete na parcelo ali kaj drugega.

V kolikor torej ne moremo prodati nepremičnine, je dobro iti po odgovore na raven univerzalne zavesti.


Ko sčistimo blokade, se stvari v zvezi s prodajo pogosto čudežno uredijo.

Kaj pa storiti, ko se v nekem prostoru ne počutimo dobro?

Kot prvo je dobro preveriti, ali nas prostor sprejema.

V kolikor nas ne, poskušajmo biti bolj spoštljivi do prostora. Lahko se mu zahvalimo, da lahko prebivamo v njem.

Na Tajskem in v Kambodži imajo povsod oltarje, da se zahvalijo tudi tem energijam s hrano.

V Boliviji in Peruju se na vsakem koraku zahvaljujejo tem energijam.

Lahko pa ugotovimo, da so v prostoru prisotne kakšne entitete ali duše. To običajno zaznamo, ko se kaj čudnega dogaja v prostoru. Mogoče nekaj oddaja neke čudne zvoke, mogoče pa se ponoči odpre kakšna luč, pri kateri je gotovo, da ni imel prstov vmes kdo izmed stanovalcev.

Ne bojte se! Lahko sami prosite višji jaz od te duše ali entitete, da jo odpelje v svetlobo. Če pa potem še ne bo bolje, pa lahko gremo čez proces skupaj.

V vsakem primeru pa ni dobro vztrajati v prostoru, kjer se ne počutimo dobro, saj to lahko počasi negativno vpliva na naše zdravje.

Zato v stresnem vsakdanu ne zanemarimo pomena prostora na naše počutje, saj se nam to lahko s časom maščuje.

Pri nepremičninah pa je potrebno biti pazljiv še na en aspekt.

Ko kupimo ali podedujemo neko parcelo, bivališče ali poslovni prostor, lahko ob tem aktiviramo v sebi kup nekih spečih strahov, potlačenih čustev.

Mogoče je ob selitvi dobro ob slabem počutju razmisliti tudi o tem :)

V kolikor opažate kaj nenavadnega in si ne znate razložiti, srčno vabljeni, da vam pomagamo :)

V vsakem primeru bodimo spoštljivi do prostora, v katerem se nahajamo, saj to kar damo, dobimo nazaj :)
♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Res želite poznati svoje poslanstvo?

Se kdaj vprašate, ali res želite poznati svoje poslanstvo?

Dobro razmislite :) ;-)

K meni je prišla na AI-coaching gospa, ki ni bila zadovoljna s svojim obstoječim poslom.

Ko sva iskali rešitve, se je izkazalo, da ves prosti čas preživi v gorah in nabira zdravilne zeli.

V prejšnjih življenjih je bila kar nekajkrat zeliščarica, a ker ni verjela vase, se je njeno poslanstvo pogosto končalo slabo.

To jo je tudi v tem življenju oviralo, da bi sama spregledala, kaj si želi početi njeno srce in kje jo drugi potrebujemo.

Zagotovo ne v njenem obstoječem podjetju.

Našli sva začasne rešitve za njene težave z zaposlenimi.

Počasi pa bo le morala zbrati pogum in vero vase ter se preusmeriti v delo, ki jo bolj osrečuje.

Tri dni po najinem srečanju mi je napisala tole:

»Draga Agatha, hvala za vse!!!!
Se bo poklopilo, kot se mora, čeprav mi kakšne stvari niso jasne :)
No, so mi, samo bo čas naredil svoje.
Hvala! Objem :)«


Včasih oziroma pogosto imamo svoje poslanstvo pred nosom, samo videti ga nočemo.

Kako je z vami?

Želim vam, da ga živite, ker je svet potem veliko lepši :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

Se dobimo on-line?

Zdaj me lahko kontaktirate tudi on-line, ko ne veste, kako boste izvedli kak dolgoročen projekt, kot je na primer dokončanje šolanja, nakup stanovanja.

Se dobimo on-line, pa četudi za 15 minut.

Tako sem bila v zadnjih dveh mesecih prisotna ob neki diplomi. Ko me je gospa potrebovala, sva se tedensko slišali po pol ure in razrešili vse, kar jo je oviralo, da bi šla naprej. 

Kaj vse sva razreševali v tem času?


• Blokade, ki so jo ovirale, da bi sploh dokončala šolanje;
• Strah, da ni vredna uspeha;
• Strah, da nima dovolj znanja;
• Občutek, da je nihče ne razume;
• Pomanjkanje časa za pisanje diplome;
• Nesoglasja z mentorjem zaradi drugačnega pogleda na vsebino naloge;
• Izgubo življenjske usmeritve;
• Razreševali sva odnose v družini, ki je ni podpirala, da bi dokončala šolanje;
• Težave na delovnem mestu zaradi tega, ker ni več delala še za šefico, ki ji je nalagala svoje delo;
• Njeno samopodobo, samozavest;
• itd.

Kako se je končalo? 

Gospa je dobila 10 na zagovoru. Išče službo, ki bo bolj v skladu z njo. Zdaj ve, kaj v življenju želi početi. Doma jo podpirajo. Šefica se je vdala in sprejela, da gospa ne prevzema njenega dela.

Naj se tako lepo sestavi življenje tudi vam.

Če potrebujete roko za pomoč, sem tu.


Za vse info me lahko kontaktirate na institut@srecno.org.

Srčen objem :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

četrtek, 09. marec 2017

Kdo je za logotipom, za vašimi izdelki, spletno stranjo?

Te dni sem še posebej pozorna na spletne strani, saj pripravljam Inštitutovo.

Ker ima danes že marsikdo izmed nas spletno stran ali blog, pa pišem tale prispevek kar vsem.

Kaj imate napisano v rubriki »O nas«?

Kot poslovna svetovalka sem že v preteklosti pogosto zaznala, kako se posamezniki v katerikoli organizaciji radi skrijemo za nazive, procese, številke.

Pa je to koristno za nas in organizacijo?

Kako se predstavljate kot posameznik ali podjetje?

Podjetje ni nič drugega kot en velik organizem, eno veliko bitje, ki prav tako potrebuje ljubezen, negovanje, zaščito, pozornost, hvaležnost, prijaznost, spoštovanje, zaupanje itd.

Ali lahko stranka, ko pride na vašo spletno stran, to veliko dušo kot uporabnik začuti?

Pomembno je, da ne zazna le hladu, ogrodja, skeleta, ampak tisto, kar podjetju daje življenje.

Ko pišete na vaši spletni strani o vas nekaj na splošno in kupci ne vidijo, kdo je dejansko v timu podjetja, kdo predstavlja dušo podjetja, jih pogosto enostavno ne potegnete več.

Podjetniki, razna društva, vse organizacije lahko tako izgubimo veliko strank samo zaradi tega, ker se skrivamo.

Zato pokažimo, kdo je za logotipom, za izdelki.

Predstavimo svoj tim, svoje zaposlene…

Kupci kupujemo vedno več od oseb.

Ko gremo k zdravniku, želimo točno tega in tega zdravnika.

Ko gremo v arhitekturni biro, želimo natanko tega in tega arhitekta.

Posel gre v smer SRCE na SRCE, DUŠA na DUŠO.

Zato se odprimo za stranke, odprimo srce in pokažimo na spletni strani, kdo smo.

Pa veliko uspehov želim vsem nam :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

torek, 07. marec 2017

Draga ženska, tole si pokloni ob 8. marcu

8. marec naj bi bil naš dan, drage boginje, čeprav naj bi bile vsak dan samozavestne, se postavile zase, povedale svoje iz srca.

Kaj bomo torej naredile s praznikom?

To je naša stvar.

Sama bom kupila nekaj rožic za tiste, ki vas danes srečam v živo.

Sicer pa predlagam tole.

Drage boginje, vzemite si danes 10 minut zase.

Zaprite oči in se vprašajte, od koga in v katerem delu svojega življenja se počutite

• potlačene …
• zlorabljene …
• zatirane …
• ponižane …
• manjvredne …
• neupoštevane …
• preglasovane …
• kako drugače ne v skladu s sabo …

Kaj glede tega lahko spremenite že danes? Lahko naredite vsaj eno spremembo kar takoj, da bi se počutile vsaj malo bolje?

Mogoče lahko komu kaj poveste, česar (si) do sedaj niste (upale)?

Zaprite oči in poglejte, če nosite kakšno masko, ker se bojite zavrnitve?

Odvrzite jo.

V mislih se slecite najprej pred svojim ogledalom, nato pred bližnjimi.

Povejte jim, da je vaše telo samo vaše telo in ga obožujete takega, kot je.

Telo je vaše svetišče.

Brez njega te realnosti ne morete izkušati.

Zato ga cenite in to povejte drugim.

Ne potrebujete ne fizičnih, ne psihičnih zlorab ali kakršnega koli trpinčenja s strani drugih.
Objemite se.

Pojdite v srce, tam najdite ljubezen do sebe in jo pošljite vsem organom, vsem celicam v telesu.

Odprite oči in si zapišite vsaj 3 stvari, ki so se vam tekom teh nekaj minut porodile v glavi ali srcu:

1. …
2. …
3. …

Čudovit osmi marec želim vsem, tako ženskam kot moškim:) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

Moški, kako nas lahko razveselite za 8.marec?

Dragi prijatelji,

kaj lahko storite danes za nas, vaše prijateljice, in vse preostale boginje na Zemlji?

Ne razbijajte si glave zaradi daril.

Raje sebi podarite tole spodaj.

Podarite sebi?

Ja, podarite sebi.

Tako boste osrečili sebe in s tem vse nas.

Pa čudovit praznik vsak dan :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo


P.S.: Na to, kaj se dogaja pri drugih ljudeh, v drugih državah po svetu, imamo kot posamezniki neposredno izredno malo vpliva.

A kot v vsaki stvari lahko tudi v 8. marcu vidimo dobro ali slabo.

Zato predlagam, da vsak zase poberemo iz tega dne najboljše.

Z dvema moškima sem včeraj naredila tole vajo.

Kar nekaj AHA efektov sta doživela.

Moški, predlagam, da si date priložnost in poskusite.

Vzemite si 10 minut zase.

Zaprite oči.

Osredotočite se na svoje telo.

Opazujte se od znotraj – kot da se nahajate v notranjosti vašega telesa.

Sprostite vse napetosti.

V srcu najdite ljubezen do sebe in jo od tam pošljite vsem celicam.

Uživajte v prijetnih občutkih, ki prevevajo vse vaše telo.

Nato pa pred sebe pokličite svojo mamo.

Pojdite v telo svoje mame in poglejte iz nje, kako vas ona vidi.

Nato se vrnite nazaj v svoje telo.

Kako se počutite?

Ste majhni, veliki nasproti njej?

Koliko stari se počutite? 5 let? 15let? Odrasli?

Predihajte vse neprijetne občutke, dokler ne uspete odrasti in biti visoki vsaj toliko kot mama ter se ob njej počutiti dobro.

Naredite še nekaj lahkotnih vdihov in izdihov ter najdite dve stvari, ki si jih boste zapisali iz te izkušnje, čim odprete oči.

To lahko storite tudi v primerih, če je vaša mama pokojna, če je ne poznate.

Isto vajo lahko naredite s svojo najdražjo.

Nato pa pojdite v svet in opazujte sebe ter svoj odnos do žensk.

Ste pozorni? Ste spoštljivi? Jih cenite? Se počutite enakovredni z njimi?


petek, 24. februar 2017

Svoje poslanstvo je našla pri prednikih

Nekaj najlepšega je, ko kupiš darilo, za katerega kooomaj čakaš, da ga daš iz rok :).

Še dva dni… ♥

Izbiranje skupinskega darila je bilo tokrat na moje veliko veselje zaupano meni.

Seveda sem se potrudila maksimalno zadovoljiti potrebam in željam obdarovanke, kot jih pač poznam.

Se pa vedno trudim, da poskušam najti darilo med našimi lokalnimi umetniki, obrtniki.

Z ekološkega vidika je to seveda bolje, kot da kupimo neke stvari od daleč. S tem tudi ne podpiramo izkoriščanja dela otrok v državah v razvoju, ki so pogosto tisti, ki plačajo ceno za cenovno ugodne izdelke pri nas. Podprimo domače gospodarstvo ♥. Ego bi sicer lahko našel še na tisoče razlogov, kar pa je zame ključno, so energije, ki se sprožijo med dušami, ki kreirajo, in tistimi, ki potem izdelke nosijo.

Ko sama nadanem nek unikaten kos, ki mi je bil podarjen in poznam izdelovalca, se ob vsakem nošenju spomnim tako na darovalca kot na avtorja in mi postane toplo pri srcu.

Zato vedno pomislim, ali bi mogoče lahko izdelke kupila od nekoga v bližini, ki ga poznam.

Tokrat se iz srca zahvaljujem Manci in Aleksandri, za krasen prstan in razkošen šal ♥♥♥




No, ker je obdarovanka ljubiteljica Desiguala, jo čaka tudi torbica, ki ni slovenskega izvora, je pa po njenem okusu.

Bi pa mogoče omenila še en vidik tega, da kupujemo izdelke domačih izdelovalcev, ki pa nima nič skupnega z egom in strahovi pred prihodnostjo.

Pred nekaj tedni je bila pri meni mamica, katere zgodbo bi podelila z vami, ker nam vsem lahko da misliti.

Namreč na našem prostoru smo imeli izvrstne pletilje, čevljarje, izdelovalce torb in podobne obrtnike.

Najbrž imate tudi vi v rodu še marsikaj od tega, če boste pogledali dovolj v preteklost po svojem družinskem drevesu.

Tako se je pri meni oglasila nesrečna mamica, ki se v življenju nikakor ni mogla najti. Primerjala se je s prijateljicami, z idoli na spletu, v medijih. A je s primerjanjem s po njenem mnenju boljšimi, uspešnejšimi, srečnejšimi… postajala le bolj nesrečna in še bolj oddaljena od svojega bistva.

Ko pa sem jo vodila, da se je povezala s svojim višjim jazom, je rešitev našla pri prednikih.

Babica po mamini strani je bila šivilja, vsa moška linija po očetovi strani pa se je ukvarjala s krojaštvom oziroma čevljarstvom.

Želela si je študirati tekstilstvo, a so starši rekli, da v tem poklicu ni denarja.

Kot diplomirana ekonomistka je pristala v pisarni nekega podjetja, kjer sta jo rutina in številke ubijala.

S pomočjo višjega jaza se je spomnila, kako je uživala kot otrok, ko je šivala oblekice za svoje igrače. Kasneje je v srednji šoli tudi pletla, kvačkala, sanjarila o svoji blagovni znamki, a so jo straši prepričali, da so časi drugačni in da za tako ali drugačno obrt ni več prostora.

Z vpisom na fakulteto je pozabila na svoje sanje, s tem pa na to, kdo je.

Šele njeni nadobudni hčerki sta jo prebudili iz sna, da se je zavedla, da dejansko ni več živa, da spi.

Prejšnji teden me je obvestila, da je že pričela s šivanjem za svoji hčerkici in našla stil, ki ga hočejo nositi tudi hčerke njenih prijateljic. Hura!

Koliko takih »zgodb« sem že doživela ob vas.

Vse naše sposobnosti, lahko najdemo nekje pri naših prednikih in obratno.

Moj prededek in dedek sta bila čevljarja, ki sta znala sama izdelati čevlje.

Žal tega sama ne znam.

Se mi je pa v preteklosti večkrat zgodilo, da so me trgovci hoteli prepričati, da je nekaj iz usnja, a sem dokazala, da to ni tako. Ta odnos, občutek do usnja imam v krvi. Pred leti se mi je tako zgodilo v Italiji, da je bila trgovka huda name, češ da mi prodaja usnjen čevelj, jaz pa ji nisem verjela. Na koncu je besna poklicala šefa, ki je potrdil, da se moti.

Tako je koristno, da sem ter tja pogledamo, kakšne sposobnosti, talente, poklice, sanje so imeli naši predniki, ker nam to da veliko vedeti o nas samih.

Ko smo v skladu s sabo, k sebi pritegnemo vse, kar potrebujemo za lepo življenje.

Zato vabim vse, da izpolnite svoje sanje po ustvarjanju nakita, oblačil, rjuh, stolov, svetilk…

Evropa potrebuje svojo tekstilstvo, čevljarstvo… orodjarstvo, če želimo preživeti na dolgi rok.

Zato spodbujajmo naše ustvarjalce in uresničimo svoje sanje po ustvarjanju ♥♥♥ Agatha


Inštitut za sr(e)čno družbo