nedelja, 28. oktober 2018

Ljudje v komi in inkubatorju, dementni ljudje so živi!!!

Vedno znova se name obračajo ljudje, da pomagam razrešiti travme iz otroštva, preteklih dogodkov, operacij…

Ja, tudi pri direktorjih, uspešnih, bogatih… so isti izzivi.

Pišem s tem namenom, da bo v bodoče čim manj travm.

Ljudje v komi ali inkubatorju so živi!!! ♥♥♥

Moj bratec je kot novorojenček ležal sam v inkubatorju približno teden dni.

Sama za to nisem vedela dolga leta.

Sem pa imela prebliske na hlad zdravniških rokavic, samoto, osamljenost iz inkubatorja.

Vsi občutki, da si predmet, kot nekaj, kar ni pri zavesti, številka, odpisan… 

Kako je to prišlo do mene, pustimo za drugič.

Dejstvo je, da sem iz inkubatorja pobrala vse občutke, vsa grozna čustva…

Staršev ni bilo, ker niso smeli biti zraven. 

Dolga zgodba.

Bistveno je to, da vsi ozavestimo, da je človek v inkubatorju živ!!! 

Potrebuje sočutje, ljubezen, dotik in vsakršno spoštovanje.

Ravno tako je z ljudmi v komi ali kakršnemkoli drugem stanju spremenjene zavesti.

O tem mi večkrat pričajo stranke, ko gremo raziskovat travme iz časa operacij, rojstva, takih in drugačnih nesreč ipd.

Sem govorila z medicinsko sestro, ki mi je pravila, koliko grdega o bolnikih sliši od svojcev, ko so ti v komi.

Nisem mogla verjeti :)

Stojijo ob bolniku in govorijo o njem.

Kar se dogaja v okolici, ko nismo pri zavesti, sicer mogoče ni v našem zavestnem umu, je pa del našega nezavednega, tako da to zna enkrat priti na plan, običajno seveda ko to najmanj pričakujemo :)

Zato bodimo spoštljivi in ljubeči do vseh ljudi v inkubatorju, komi, do vseh dementnih… ♥♥♥

Ko se povezujemo z ljudmi v komi in dementnimi, si večina najbolj želi dotik, prisotnost bližnjih in ljubezen, biti sprejeti taki, kot so ♥♥♥ Agatha


Inštitut za sr(e)čno družbo


www.srecno.org

petek, 19. oktober 2018

Kako prodati, kupiti nepremičnino, da to prinaša srečo?

Vsake toliko se name obrne kdo izmed vas, češ da želi prodati ali kupiti neko nepremičnino, a se stvar nikakor ne izide.


Kaj vam tu največkrat pomagam razrešiti?

Hm, bom poskušala tukaj na kratko predstaviti tiste ključne zadeve na katere bodimo pozorni ob menjavi nepremičnin:

• Sprva je potrebno pogledati pri katerikoli nepremičnini, ali si naše srce želi kupiti oziroma prodati to nepremičnino ter ali nas ta sprejme kot lastnika ali ne (zakaj je tako). Z nepremičnino moramo biti povezni, eno, sicer je vse ostalo delo v zvezi s to nepremičnino zaman. Kar nam ne pripada, nam ne pripada. Bežimo proč, sicer bomo imeli same probleme s tem;

• Zatem je potrebno pogledati, ali zavest celotnega prostora, kjer se nepremičnina nahaja, dovoli, da določena oseba proda oz. druga oseba kupi dotično nepremičnino. Pri meni je bil gospod, ki nikakor ni mogel prodati svoje hiše z delavnico. Tekom procesa sva ugotovila, da je namenjena ta parcela sinu in njegovi bodoči dejavnosti. Oče namreč ni hotel videti, da gre sin po poti prednikov in želi opravljati obrtniško dejavnost svojega deda. Prodajo pa lahko blokirajo tudi katerikoli predniki prostora ali duše, ki so ujete na to nepremičnino. Se mi je že zgodilo, da na primer zavest gozda in vsa bitja v njem niso dovolili, da se neka parcela proda in pozida za nek določen namen.

Tule je odlomek iz knjige Genom sreče na to temo:

»Preden naredite kakršenkoli poseg v naravo, je za to treba vprašati bitja prostora. Teh je okrog vas nešteto, le da se jih ne zavedate. Čas je, da jih spoznate. Vas čakajo, da vam pomagajo, da ustvarite raj in srečo na Zemlji. Zato vam priporočam, da se s fanti najprej povežete vsak s svojim višji jazom, da izveste, kakšna je vaša vloga pri soustvarjanju srečne družbe. Nato pa pokličete na sestanek še vsa bitja prostora, da vam povedo, kakšna sporočila imajo glede posegov v prostor. Pokličete jih tudi, ko že veste, kaj bi počeli s prostorom, da jih vprašate za končno privolitev. Ves čas sodelujte tudi z zavestjo prednikov prostora. Seveda pa se povežite tudi z vsemi drugimi bitji, ki so odgovorna za ta prostor, to realnost.«

Veliko zadev lahko preprečuje prodajo ali nakup nepremičnine. Povežimo se z njenim nezavednim, njenim višjim jazom, in ugotovimo njene želje. Bodimo odkriti do sebe in vsega okrog sebe. Če do nepremičnine in njene okolice nismo iskreni iz srca, spoštljivi, nam lahko prinese v prihodnje veliko gorja, ne glede na to da je lahko vredna milijone. 

Zato bodimo spoštljivi do vse okolice, do vsakega umazanega kamna, vsake propadajoče rastline, vsake tečne muhe. Vse ima pravico obstajati, tako kot mi. 

Sledimo srcu in našli bomo pravi prostor, kjer lahko živimo v sožitju vsi :) ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

četrtek, 18. oktober 2018

Kdo dejansko smo?

Se sploh kdaj opazujemo od zunaj?

Kdo dejansko smo, če nismo ta občutek, to čustvo, ki nas zdajle preveva?

Znamo pogledati na svoje dogajanje s perspektive ptice, ki nas gleda skozi okno?

Kaj pa muhe, ki leta po naše domu?

Ko se znamo pogledati od zunaj, se jemljemo manj resno. 

Se znamo ločiti od svojih čustev, občutkov, travm, telesa.

Vidimo, da nismo naše ime, naš poklic, naša obleka, naše stanovanje, naš nos…

Vse, kar nas opiše beseda, nismo mi. Beseda je le kolektivni dogovor. Mi smo to bistvo za vsemi besedami. 

Kako pa bi sebe opisali - kot pozitiven ali negativen - karakter v filmu svojega življenja?

Kako bi se opisali v filmu svoje mame?

Pa v filmu očeta?

V filmu soseda?

Zamislimo si vse te filme in se opazujmo.

Oglejmo si film Trumanov šov :)

Veselo raziskovanje ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

Je otrok lahko tečen, naveličan, zoprn... ?

Lepo bi bilo, da bi vsi v tem trenutku lahko rekli, da smo srečni, da se počutimo odlično. 

A najbrž vsem ni tako lepo v tem trenutku.

Vsak gre skozi težke in prijetne trenutke v življenju.

Povsem normalno je, da nas kaj boli, smo žalostni, jezni, zdolgočaseni, leni, razočarani itd.

Če so ta neprijetna stanja le prehodnega značaja in nas nečesa učijo, so dobrodošla.

Zato je prav, da starši pustimo otrokom, da so tudi kdaj tečni, naveličani, utrujeni, razjarjeni, užaljeni, nemočni ipd.

Pogosto k meni pridejo starši, ki se v trenutku, ko otrok ni nasmejan in dobre volje, že sprašujejo, kaj počnejo narobe in se krivijo, da niso zgledni straši. V otroka rinejo in naredijo vse, da bi se otrok spet nasmejal.

Toda kaj počno s tem?

Ko otrok vidi, da oče ali mama nista zadovoljna, ko je slabe volje, prevzame na sebe breme, da skrbi za srečo staršev. 

Nauči se zanikati neprijetna čustva in občutenja ter pretvarjati, da je z njim vse dobro.

Okolici si ne upa več pokazati, da z njim nekaj ni dobro.

To je veliko breme, ki je lahko zelo težko, ko otrok odraste in se trudi zabavati vso okolico.

Zato si pustimo biti včasih slabe volje in opazujmo ter se učimo, kaj se ob tem v nas dogaja, kaj smo storili, da nam ni lepo :) 

Hvala za vse občutke in čustva, Agatha ♥♥♥

Inbžtitut za sr(e)čno družbo

ponedeljek, 01. oktober 2018

Katero je naše sveto mesto?

Naše telo je naš osebni tempelj. 

Brez telesa izkušnje te realnosti ni ♥♥♥

Vse več ljudi pa se zgrinja v takšne ali drugačne templje oz. tako imenovana »sveta mesta« po vsem svetu.

V vsakem obdobju in kulturi so obstajala neka mesta, ki so veljala zaradi različnih razlogov za nekaj posebnega, vrednega obiska.


Bolj ko se spet povežemo s sabo, bolj začutimo energijsko moč nekega prostora. Nek prostor ima tako, drug drugačno energijo. 

Bi pa želela nas vse na tem mestu znova spomniti na to, da ne bodimo ovce, ampak začnimo slediti svojim občutkom.

Če je za vse ostale neko mesto energijsko ugodno v tem trenutku, ni nujno, da je tudi za nas. Vsak potrebuje nekaj drugega v danem trenutku.

Zato je ključno, da začnemo izhajati iz sebe, se poslušati in si zaupati.

Ko izvajam individualne transformacije v naravi, me za vsako osebo pošiljajo energije na drug prostor. 

Včasih tako ugotovimo, da je za množice neko povsem nepomembno, skrito mesto, lahko za posameznika najpomembnejša točka na Zemlji v danem trenutku, kjer lahko dobesedno doživi razsvetljenje ali čudež.

Zato ne bodimo čredne živali.

Zaupajmo sebi in svojim čutom. 

Pustimo, da nas narava sama povabi na neko mesto in nas tam nagradi s svojo neizmerno močjo.

Individualne transformacije ob enakonočju so bile tako povsem različne, a vse tako posebne in izjemne.

Hvala vsem za zaupanje in pogum, da ste se odločili za odhod na svoje pravo mesto.

Nekaj vam pri tem lahko pomagam kot neke vrste vodnik. A čez most usode morate sami.

Tako že komaj čakam 

individualne transformacije ob zimskem solsticiju in polni luni, 

ki bodo potekale tik pred božičem, ko bodo energije v prostoru omogočale največje preboje, in sicer 

20., 21., 22.12.

Info in prijave so na institut@srecno.org ♥♥♥

Do takrat pa nas vse čaka še veliiiiko lepih doživetij.

Želim vam čim več sonca in čudovito jesen ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

Za obilje potrebujemo vztrajnost

Konec leta bo namenjen skupni manifestaciji obilja ♥♥♥


Začnemo v začetku novembra. 

Več pa kmalu.

Sodelovali boste lahko na več načinov, vsak, kot bo potreboval.

Za zdaj pa samo nekaj vprašanj v razmislek:

• Katere tri stvari v življenju naredite najbolj iz strasti?

• Kako vas te stvari lahko privedejo do obilja?

• Si sploh dovolite obilje? 

• Kaj vam v tem trenutku manjka, da bi bili v obilju?

• Kako bi se resnično počutili, če bi vse to v tem trenutku imeli?


Zaenkrat samo še tale napotek pri ustvarjanju življenja v obilju ne glede na to, koliko smo bolni, kako smo osamljeni ali brez denarja. 

Ne precenjujmo, kaj lahko naredimo v kratkem času, ker nas to pahne v paniko in obup. Obstojimo na mestu in ne gradimo sreče naprej. 

Ne podcenjujmo, koliko lahko naredimo na dolgi rok.

Ko počnemo stvari v smeri naših srčnih želja, nam naenkrat od nekod to kar prileti. Običajno na čisto drug način, kot smo sprva planirali.

Zato verjemimo v naše srčne sanje in akcija ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

Iz življenja naredimo avanturo

Oktober je tu. Mnogi še vedno ne spustimo morskih sanj. 


Narava na celini pa se je že oddela v prekrasne pisane jesenske barve, ki nas neredko pustijo z odprtimi usti že ob samem pogledu nanje.

Sprehod po prostranih gozdovih, polnih magičnih okraskov, je najboljša meditacija, ki si jo lahko privoščimo.

Seveda jo lahko začinimo še z nabiranjem takih in drugačnih plodov.

S tem svoj fokus resnično prenesemo stran od številnih misli, ki nam švigajo po glavi, in raznih problemov/izzivov, ki nam ne dajo miru.

Pustimo gobe in kostanj. Mogoče se obrnemo na ata googla pa tokrat najdemo nek nov lov.

Ne potrebujemo iti na drug konec sveta, da si lahko iz življenja naredimo avanturo.

Zakaj ne bi letos na primer nabrali kako košaro želoda?

Zakaj ravno želod?

Le kaj bi z njim?

Lahko se iz njega naredi npr. okusna želodova kava: https://www.bodieko.si/kavni-nadomestek-iz-zeloda 

Že sam pogled na hrast te napoji z močjo, kaj šele, da piješ poživljajoč napitek tega orjaka. 

Kaj pa vi posebnega nabirate v gozdu?

Veliko užitka ob raziskovanju neskončnih danosti in skrivnosti narave 😊 ♥♥♥ 

Naj bo življenje vsak trenutek avnatura ♥♥♥ Agatha 

Inštiutut za sr(e)čno družbo