Zakaj je vreme tako deževno to poletje?

Vse, kar se okrog nas dogaja, je odraz nas samih. S to modrostjo nas razsvetljujejo šamani z različnih koncev sveta pa tudi kvantni fiziki prihajajo do istih ugotovitev. Tako sem se te dni vztrajno spraševala, kaj se dogaja, da je vreme to poletje s tako malo sonca. V meni sicer sije sonce pa tudi vročine ne pogrešam, vseeno pa se mi dogaja, da na skoraj vsakem koraku slišim pritoževanje nad vremenom. Pa poskušam najti odgovor na to uganko. Kaj se torej dogaja? Kaj počnemo ljudje, da ni sonca in vročine, katere smo bili v zadnjih letih tako navajeni? Po odgovor sem se obrnila na mojstra St. Germaina, mojstra manifestacije. Povedal mi je tole:

»Ha, ha, vi ste nori, da mislite, da ustvarjate vreme. Vreme je ustvarilo vas. Zemlja je bila tu pred vami. Je pa res, da vplivate na to, kako vi dojemate vreme. Dež nekdo vidi kot nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v danem trenutku. Drugi pa ga vidijo kot katastrofo. Na to imate vi vpliv. Vplivate torej lahko na to, kako boste vi dojeli, kaj se v okolici dogaja. Niste bog, da bi kreirali dež ali sonce. Vseeno ste bog in od vas je odvisno, kako boste ta dež dojeli. Razumete? Vaša naloga je spremeniti pogled na to, da je vreme, tako kot je. Ko to naredite, v končni fazi ugotovite, da je vreme točno tako, kot si želite. V prvi fazi sicer mislite, da niste bog in je prav tako. V drugi fazi pa ugotovite, da ste bog, saj je vreme točno tako, kot si želite in ugotovite, da ste bog. Spet imate prav.

  
Kaj sploh je narobe z dežjem? Dež je kot cesta, po kateri hodite in za katero se ne vprašate, kakšna je, ampak po njej pač greste. Sprejmete jo tako, kot je. Zakaj ne bi sprejeli dežja? Kaj je lepšega kot poslušanje dežja, ko potrkava po strehi, po listju. Kaj je lepšega kot naravna prha, ki nam jo nudi dež? Ste že stali goli pod dežjem? Kaj je bolj osvežujočega? Kaj je bolj očiščevalnega? Kaj da lepši občutek svobode? Privoščite si prho in videli boste, da je dež blagoslov. Če ga ni, jamrate. Če je, spet jamrate. Vidite, da ni bistvo skrito v dežju, ampak v tem, kako vi dojemate dež in kaj vi z dežjem storite. Ne pustite, da vas jamranje množice nad dežjem zvabi v ovoj otožnosti. Vprašajte se, kaj vam dež lahko lepega prinese in uživajte v njem.

Pričakovanja so vaš ključni sovražnik. Če bi se predali naravi in samo sledili ter sprejemali ritem narave, bi vam bilo vedno lepo. Videli bi, da je dež točno takrat, kot mora biti in da je sonce tudi takrat, ko je prav, da je. Vi, ljudje, pa si kar vnaprej vpičite, kaj bi želeli imeti, in potem ste stalno razočarani, namesto da bi se pustili presenetiti in uživali v tistem, kar pride, glede na okoliščine dane situacije. Torej, bodite brez pričakovanj in se samo prepustite trenutku, ki vam nudi vedno najboljše. Vaš odziv je spet najpomembnejši. Naj ta ne bo osnovan na pričakovanjih. Čudite se kot otroci. Mnogim se tako zdim čuden, ampak sam dojemam življenje kot eno samo enkratno zabavo. V vsakem trenutku se čudim in veselim kot otrok. Pa je potem tudi vreme vedno zabava, ne glede na to kakšno je. 

Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Na metuljevih krilih že 4380 dni ali 12 čarobnih zemeljskih let

Življenje je kot poezija. Lahko je težko ali prijetno, a še vedno je le kup črk, besed in stavčnih struktur, če v njem ni čustev in občutkov. Slednja namreč naredijo življenje posebno in vredno živeti. Če občutkov in čustev ni, preprosto ne živimo. Življenje pa ostane le kup zlogov in besed, ki nikomur nič ne pomenijo. Zato je neprecenljiva izkušnja, ko se srečata dve srci in si zapojeta pesem ljubezni ter naredita življenje posebno, zavito v kopico prepletajočih se občutkov in čustev.

Ne glede na to, kaj se med dvema partnerjema dogaja, je življenje vredno živeti. Hočeš ali nočeš, na koncu ugotoviš, da je bil vsak trenutek zaklad zase. Ljudje ga samo prevečkrat pozabimo uživati v posameznem trenutku. Objokujemo sedanjost, namesto da bi srkali vse lepote tega trenutka, ne glede na njegovo barvo in zvok. Žalostni sanjamo o prihodnosti, v katero ne verjamemo. Za nazaj pa spet objokujemo zaklad, ki ga v danem trenutku nismo uspeli užiti do potankosti, ker smo bili z mislimi, črkami in zlogi ujeti nekje v svoje iluzije. Zato je najlepše, ko se ljudje ustavimo in užijemo trenutke, ki so nam dani v zdaj. Tudi v partnerstvu.

Sicer pa je partnerstvo kot metuljeva krila. Nežno, krhko, a če si nežen z njim, te lahko popelje v daljna prostranstva nepozabnih, magičnih svetov. Zato je potrebno biti pozoren na vsak trenutek, vsak gib, vsako misel, vsako besedo. Nič naj ne bo samoumevno. Kajti če nismo popolnoma v zdaj in pozorni, kje letimo, lahko preletimo najlepše kotičke našega potovanja, ne da bi se tega zavedali. Potem pa tarnamo, da smo nekaj zamudili, ali se nam nič lepega ne dogaja. Poleg tega je stalno potrebno paziti na naša krila, da ostanejo čista in cela, da se na njih ne nabere prah in da se ne poškodujejo. Sicer se lahko potovanje predčasno konča, mi pa leta ostanemo v solzah, preden nam je dano, če sploh, da ponovno poletimo. Vsako partnerstvo oz. razmerje je tako potrebno negovati in čistiti vsak dan. Naj se ne konča in začne dan brez objema, poljuba, tople besede, skrbi za drugega. Naj se vsako ponovno srečanje začne s poljubom, ki srci napolni z valom ljubezni. Naj ne bo nobena ura odveč za usklajevanje želja glede usmeritev v letu. 

Kakšno poezijo spiše naše partnerstvo, je tako vedno odvisno od nas samih. Ne glede na okoliščine, smo mi tisti, ki ustvarimo metuljeva krila. Mi smo tisti, ki jih negujemo in jim določamo smer. Zato se nikoli ne prepustimo usodi, da usmerja naša krila in napolni naše partnerstvo s težo blatnih metuljevih kril. Tu smo, da se imamo lepo, da smo srečni. Če ne gre drugače, lahko še vedno ustvarimo nova krila. Ključno je, da ostanemo zvesti sebi, vemo, kaj si želimo in si to dovolimo ter ostanemo skoncentrirani na prav vsak trenutek leta.

 
Tako je za mano in partnerjem že 4380 dni ali 12 čarobnih zemeljskih let oziroma dolg metuljev let. V dobrem in zlu od prvega zmenka. Z iskrenostjo in spoštovanjem. Še vedno se vsak večer zahvalim, da ga imam ob sebi. V življenje mi je prinesel zrcalo, najboljšega zaupnika, sogovornika, učitelja in prijatelja. Še danes dobim solzne oči, če mu za hip predolgo gledam v mirno globino njegovih oči. Navdaja me z mirom, samospoštovanjem, upanjem in toplino pri srcu. Pa niso bili vsi trenutki lepi. A ker sva se znala ustaviti ob vsaki turbulenci, očistiti krila in naravnati najin let, sva šla skoraj nepoškodovana tudi čez peklenske destinacije. Še več, vsakič sva uspela zakrpati krila tako, da se v svoji mavrični barvi vedno bolj lesketajo. Obenem pa so sčasoma tudi še veliko bolj trdna, čeprav še vedno nežna, hkrati pa bolj precizna glede smeri leta. Ne glede na okolico in destinacije, nama je let vedno bolj všeč. Vse manj je strahu, vedno več je prostora za srce in srečo. Čas je za ta trenutek, za ljubezen.

Naj živi ljubezen :)

Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)čno partnerstvo

www.srecno.org

Kako čez težo teh dni?

Srčno pozdravljeni,

poletje je zaradi novih energij, ki prihajajo na Zemljo, precej naporno za marsikoga. Nad slabim počutjem tarnajo celo tisti, ki k temu niso nagnjeni. Nič narobe. Več o tem, kaj storiti, pa tule.

Številni me namreč kličete in mi tarnate, češ da so dnevi pred in po tokratni polni luni neznansko naporni. Zato sem vzela v roke karte Doreen Virtue in prosila za vodstvo boginj. Oglasila se je afriško-brazilska boginja Yemanya. Kaj mi je sporočila, ko sem jo vprašala, zakaj so ti dnevi tako težki in kaj naj storimo, da bi nam bilo lažje, vam zaupam tule:

Boginja Yemanya: »Sprostite se. To je v teh dnevih edino, kar lahko naredite. Prepustite mi vse vaše bolečine, vse dvome, vse skrbi. Vso težo, ki jo nosite, samo spustite. Na Zemljo prihaja val novih energij, ki vam pomagajo, da na hitro spustite iz sebe vse, kar vas ovira, da bi bili srečni. Spustite vse, kar vas bremeni. Vso tesnobo, vso bolečino, samo sputite, da odteče. Čim manj se zapirajte. Manj, ko se boste upirali, lažje vam bo in več teže boste spustili. Najtežje bo tistim, ki uživajo v trpljenju, ki si ne dovolijo užitka, sreče. Prosite me, da vam pomagam odnesti vse trpljenje, vsa bremena. Nič ni narobe z vami. Nič drugega vam ni treba storiti. Samo spustite vso težo skozi sebe, da odteče stran. Čas je, da postanete lažji, da zadihate s polnimi pljuči. Prihajajo velike spremembe. Ni več potrebno, da v sebi nosite temo. Ne potrebujete je več. Zato bo le-ta silila ven. Na tak ali drugačen način. Kdor ne bo pripravljen spustiti te teme iz sebe, lahko tudi umre. Ni več prostora zanjo. Predvsem dobro očistite srce in spravite iz njega vso kramo in ga napolnite s svetlobo. Naj zažari. Če srce žari, bo vsa okolica žarela. Dajte, zberite pogum in se otresite vsega težkega in mi ga predajte. Tu sem, da vam pomagam. Seveda pa je odločitev vaša. Vi se odločate za vašo dobro srečo. Če je nočete, vam je nihče ne more prinesti. Žal ne morete videti, da na Zemljo prihaja toliko svetlobe te dni. Vi je ne občutite, ker se je v vas prebudila tema in hoče ven, na plano. Če jo spustite, boste začutili, da življenje na Zemlji ni več tako kot prej. Odprite se za spremembe. Sem tu, da vam pomagam.«

Glavni val teh novih energij prihaja zdaj, manj intenzivno pa bo na nas deloval še nekaj časa. 

Boginja Yemanya
Zato vabljeni 10.9. ob 19:00 na skupinsko regresijo ob polni luni, kjer bomo skupaj počistili tisto, kar sami nikakor ne uspete spustiti.

• Vso težo, ki se je zavedamo in tudi tiste, ki se je še ne zavedamo, bomo pod vodstvom višjega jaza dobro sčistili.
• Za pomoč bomo prosili tudi boginjo Yemanya, da nam pomaga odvreči vse trpljenje in bolečino ter v naše življenje priklicati srečo.
• Odkrili in odstranili bomo razne samodestruktivne vzorce iz skupine.
• Pogledali bomo tista življenja, ki nas najbolj blokirajo, da bi se sprejeli in se znebili vsega, kar nas blokira, da bi se dobro počutili v svojem lastnem telesu (občutek biti grd, občutek gnusa itd.).
• Predihali bomo tiste občutke in občutja, ki bodo skupino (posameznike v skupini) v danem trenutku najbolj onemogočali, da se sprejmejo in spustijo nove energije v sebe (npr. občutek, da nisem dovolj dober, jeza do sebe, strah pred izpostavljanjem, strah iti naprej).
• Aktivirali bomo tiste moči in sposobnosti (šli v tista življenja, kjer smo jih pustili), ki se z valom novih energij ne bodo sami od sebe.
• Še kaj se bo našlo glede na potrebe skupine.
• Na koncu bo še nekaj časa posvečenega za razreševanje vaših osebnih trenutnih izzivov.

Glede na vaše želje, se oblikuje taka skupinska regresija že za naslednji četrtek, 24.7., ob 19:00. Če se nam želi še kdo pridružiti in bo prostor, naj se javi.

Za vaša vprašanja in prijave nam lahko pišete na institut@srecno.org

Sicer pa srčno vabljeni tudi na individualno regresoterapijo.

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Ivan Cankar novi vladi na pot

Sem se pred nekaj dnevi pogovarjala s prijateljico pa mi je namignila, da bi bilo o tem, kako narediti iz Slovenije deželo obilja, dobro povprašati našega pisatelja in velikega domoljuba Ivana Cankarja. Ideja mi je bila takoj všeč. Pa sem šla v akcijo. Tule je najin pogovor na zaspan nedeljski dan, ko so potekale volitve v državni zbor.

Kaj svetuješ bodočemu mandatarju, da stori za Slovenijo takoj, ko formira vlado?

Ivan Cankar: »Mandatar naj najprej dobro zbere svoje sodelavce. To je njegova baza. Sam ni nič. Če bo imel sodelavce, ki bodo dejansko stopili skupaj in z njim želeli narediti nekaj dobrega za Slovenijo, se lahko naredi dober premik za Slovenijo. Če bo mandatar skrbel le za to, da je na čelu in ne bo imel vizije, kaj narediti s Slovenijo, se vam ne obeta nič dobrega. Nujno je potrebno prevetriti tudi ljudi, ki so takoj pod vlado, torej upravo in vse, ki jim je vlada nadzornik ali vodja. Premalo ljudem na položajih v Sloveniji je resnično mar za druge. Večini je mar le za lastno rit. Domoljubja, narodne zasveti ni. Žal. Tu ima mandatar ključno vlogo. Če bo dejansko želel narediti nekaj dobrega za Slovenijo, bo zbral ekipo ljudi, ki bodo dali vse od sebe, da se speljejo potrebne spremembe. Nujno je zasledovati cilje države pred osebnimi cilji. Tega danes v politiki ni več. Saj so včasih tudi bili v politiki posamezniki, ki jim je bilo mar le za njihove lastne interese, vseeno to ni bilo edino merilo udejstvovanja v politiki. Zato je nujno potrebno, da mandatar nabere okrog sebe ljudi, ki jim je mar za druge ljudi, za domovino. Tu se vse začne in konča. Pot ni težka, a le pravi ljudje jo lahko najdejo.

 
Kaj konkretnega svetuješ, da storijo vodilni politiki, da bi Slovenija postala dežela obilja?

Naj se nehajo tožariti, ampak naj pogledajo, kaj lahko naredijo dobrega za Slovenijo. Naj se povežejo z gospodarstveniki, z ljudmi v tujini, s kmeti, z delavci. Rešitev za vaše težave ni pri enem človeku v vladi, ampak pri kmetu, obrtniku, tistemu, ki želi nekaj dobrega za Slovenijo. Od tu se morajo najti rešitve. En sam človek ne more več rešiti Slovenije. Le če se začne upoštevati dejanske potrebe ljudi, se lahko naredi dobro strategijo. Med ljudmi je kopica dobrih idej, samo ne pridejo do vlade, ker se le-ta ukvarja le s sabo in svojim bogatenjem ter napuhom. Saj so bili včasih politiki tudi polni samih sebe. Samo jim je bilo vseeno mar za ljudi. Sicer so jih odstranili. Zato morajo vaši politiki med ljudi in začeti reševati konkretne izzive, ne imaginarnih, ki jih vidijo iz svojih pisarn. Politiki živijo v svojem svetu blišča in napuha. Niso v stiku z realnostjo. Nujno morajo med ljudi. A ne le med svoje privržence, ki jim slepo sledijo, ampak med ljudi, ki potrebujejo pomoč. Nujno je, da se nehate deliti, da greste vsi v isto smer. Saj je prav, da ima vsak politik svoj pogleda na svet, a vseeno se morate zediniti v osnovnih zadevah in potem v to smer skupaj jadrati. Ne si metati polen pod noge vsa štiri leta le zaradi samopomembnosti. Čas je da postane politika prostor za ideje in rešitve, kjer govori tisti, ki ima predloge za izboljšave. Ne pa le prostor za bojevanje za svojo premoč nad drugimi. V politiki morate spremeniti pravila igre. Demokracija je v redu. Pravila igre pa morate zamenjati. Vse sestanke je potrebno zastaviti bolj konstruktivno, kjer bo zmagovalec tisti, ki gradi, ki da boljše predloge. Blatenje, obtoževanje in vse neprimerno vedenje mora iz politike ven. Potrebno je uvesti samocenzuro. Politik, ki ne prispeva predlogov, ki se ne vede primerno, ki čuti, da ni kos svojemu delu, se mora sam izločiti. Stranke se morajo med sabo prevetriti. V kolikor stranka ugotovi tekom mandata, da kakšen član ne deluje v skladu z njihovimi moralnimi in strokovnim merili, ga imajo pravico izločiti in povabiti nove člane medse. Politika bi morala postati bolj igra skupnih uspehov kot pa igra moči. 

Kaj predlagaš, da se stori za dvig narodne zavesti?

V šole je potrebno uvesti več ljubezni do domovine. Le-ta namreč ni odvisna od tega ali smo v krizi ali v recesiji. Ljubezen do domovine se privzgoji skozi kulturo. Več je potrebno plesati in peti narodne pesmi. Otroke je potrebno spodbuditi, da raziskujejo svoje lastne korenine. Da raziskujejo narečja svojih prednikov, da gredo na teren in poskušajo začutiti, da ni Slovenija le kup trgovskih centrov, ampak da je nekaj bolj subtilnega, nekaj nežnega, nekaj sladkega, kar zavibrira v srcu kot najlepša melodija. Meni še danes na oči prilije solza, ko samo pomislim na svojo domovino. Starejši pa morajo spet začeti brati slovenske pesmi, odkrivati našo pravo zgodovino, običaje. Predvsem pa pojdite v naravo in se povežite z rodno zemljo, ki ji ni para. Ni je prsti, kamenja, ki bi imeli za vas tako prijeten vonj in v vas zbudili toliko prijetnega občutka, kot se to zgodi na rodni prsti. Verjemite mi. Poskusite. Lahko hodite po svetu, greste v sanjske kraje. A ko se boste vrnili domov, bo vaše srce najbolj srečno. Tisti, ki bo šel na zemljo in začel gojiti svoje rastline, bo težko zapustil to prelepo deželo pod soncem. Pojdite v gozd in prisluhnite šepetu gozda in slišali boste zgodbe, ki jih drugje ne morete slišati. Vi se jih sicer ne zavedate, a če boste dobro prisluhnili, boste odkrili, da domovina niso samo ljudje, ampak da celo drevesa pojejo drugo pesem kot drugje po svetu in da drevesa doma pojejo najlepšo pesem za vaše srce. Ne pozabite, da niste sami. Domovina niste samo ljudje. Ves prostor jo ustvarja. Odgovorni ste zanj. Ne pustite, da vam ga vzamejo, ker ste nevedni tepci. Združite glave, pojdite h koreninam, sledite sanjam in pustite tistim, ki imajo dobre rešitve za vse, da vam pomagajo, da ponovno postanete ponosen narod.

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org