nedelja, 10. december 2017

S kom preživljamo življenje?

Kaj pravite o tem paru?

Spoznala sta se pred skoraj dvajsetimi leti, ko sta preživela svojo prvo romantično noč.

Njune poti so se znova križale devet let kasneje, ko sta ves dan razpravljala o neuspelih razmerjih in odkrivala, da se med njima še vedno iskri. A tu se je spet vse končalo.

Skoraj desetletje pozneje se srečata na počitnicah. A spet ne zmoreta priti drug do drugega.

Ja, to je zgodba iz drame, ki je bila na TV te dni.

Žal pa to ni le namišljena drama.

Koliko takih in podobnih zgodb preposlušam od vas?

Preveč.

V koliko odnosih se lovimo in ne pustimo, da ljubezen (s)teče?

Kaj če to razčistimo do konca tega leta?

Premislimo, kje ljubezen ne teče in ali življenje resnično preživljamo z ljudmi, s katerimi si želimo.


Mogoče nismo slišali mame že celo večnost, ker smo ji zamerili…

Mogoče nismo videli očeta, ker nas je zapustil v otroštvu…

Mogoče nismo izrekli ljubezni ljubljeni osebi, ker smo se bali zavrnitve in je že celo večnost nismo videli.

Koga vse pogreša naše srce?

Poiščimo to osebo.

V akcijo!!!

Odprimo srce.


Naj bo že konec tega leta poln ljubezni :)

Obdajmo se z ljudmi, ki jih potrebuje naše srce :)

Pa veselo druženje v celem decembru ♥ ♥ ♥ Agatha


Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org 

Kako dejansko do bolj srečnega 2018 pišem za vas v reviji Onaplus

Da čim bolje izkoristimo tale prednovoletni čas, vas srčno vabim 

k branju decembrske revije Onaplus, kjer je objavljen moj prispevek 

Ob letu osorej.

Originalni naslov je »Kako dejansko do bolj srečnega 2018?«, ki pa je bil žal predolg. 

Podnaslov

»Ima novo leto sploh še kakšen pomen ali je le še šov za ustvarjanje posla?«



Prispevek je bil s strani dveh urednikov ocenjen kot izjemno dober. Priporočam branje, nekaj zagotovo dobite zase.

Za pokušino pa smem deliti tole:

»…Zaradi množičnega mešanja ljudi po svetu, lahko opažamo okrog sebe, da stalno nekdo praznuje. To je seveda lahko dobro, lahko slabo. Kakor se to vzame. Na nek način res ne vemo več, kaj je prav in kaj narobe. V starih kulturah je praznovanje novega leta tako kot vseh ostalih praznikov v vsakdanje življenje ljudi vnašalo cikličnost in občutek varnosti. Z izgubo praznikov, ki imajo pomen, ob katerih se ustavimo in zamislimo nad preteklostjo, prihodnostjo in predvsem nad sabo, postajamo vse bolj izgubljeni in prazni…«

»… Zato nam je v veliko korist, da si v času, ko se koledarsko leto 2017 končuje, vzamemo čas zase. Podarimo si nekaj minut v samoti ter na prazen list papirja brez razmišljanja in cenzure stresimo, kaj si od življenja želimo. Nato pa si namenimo še nekaj časa in preučimo napisano, preglejmo svojo preteklost in morda ugotovimo, zakaj do vsega tega nismo mogli priti do sedaj. Zatem pa na drug, ločen list, zapišimo, kaj od tega konkretno ter na kakšen način bomo dosegli v letu 2018. Na koncu si zapišimo še datum srečanja s sabo in se podpišimo. Kasneje lahko soustvarjanje lepšega 2018 nadaljujemo tudi s svojimi dragimi, s katerimi oblikujemo tudi skupne zaobljube.«

Kaj pa da bi zaobljube držale?

»…Veliko ljudi je že pisalo zaobljube pa so jih potem vsako leto prelomili že drugi ali morda tretji dan, tako da se jih več ne lotevajo. To pa zato, ker ne razumejo, kako ta realnost deluje. Sama sem počela isto, zato sem se lotila raziskovanja procesa manifestiranja. Z leti sem prišla do univerzalnega zakona sreče, ki pravi, da nas od sreče, notranjega miru, nas samih, ločujejo le strahovi. S časom se mi je razkril ves genom sreče oziroma navodila, kako v tej realnosti priti do trajnega notranjega miru in sreče, o čemer podrobneje govori tudi moja istoimenska knjiga. Tako sem se naučila tudi, kako deluje manifestacija v tej realnosti. Ugotovila sem, da je pri zaobljubah ključno to, da resnično prihajajo iz srca…«

»…S pomočjo univerzalnega zakona sreče in genoma sreče sva ugotovila, da se družbenega sistema kot takega ne da rešiti na dolgi rok, pa četudi se transformira v katerikoli -izem, ne da bi se mu spremenila podstava, vključno s pravnimi temelji. Dokler pravo temelji na strahu, bo vedno vnašalo v prostor neravnovesje. Da pa bomo reformirali pravni sistem pri temeljih, se mora spremeniti raven zavesti posameznika. Kot je izjavil Einstein, problema ni mogoče rešiti z istim načinom razmišljanja, ki je privedel do njega…«

Pa čim lepši zaključek 2017 ♥ ♥ ♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

petek, 08. december 2017

Ali se bo to, kar pravi in kaže višji jaz, zgodilo zagotovo?

Ko pišem o višjem jazu in berete knjigo Genom sreče, me veliko sprašujete o tem, 

ali se bo to, kar pravi in kaže višji jaz, zgodilo zagotovo.

Mogoče, mogoče pa ne.

Zakaj?

V nekem obdobju višji jaz komunicira stvari, ki so za nas pomembne v tem času, čez čas pa se lahko kaj spremeni in višji jaz pokaže kaj v drugi luči. 



Gospa mi je pisala: »Pravi moški zame naj bi bil Franci, kot sem videla leto nazaj. Z njim se ni izšlo. Ni pa ni me spustil k sebi. Zdaj se zbližujem z nekim znancem, vse lepo poteka. Je mogoče, da se to spremeni? Sicer ne vem, kako naj si razlagam te nove dogodke.«

Moj odgovor je bil sledeč:

»Ja, višji jaz nam vedno pove, kar potrebujemo vedeti v tistem trenutku, kar je najboljše za nas. Nihče ne ve, kaj se bo resnično zgodilo. Vse se spreminja, čim dobiš informacijo o nečem. Nič ni fiksno. 

Če bi s Francijem oba razrešila svoje strahove in bi si pustila priti do srca, bi lahko bila skupaj. Ker si ti oddelala svoje, on pa ni zmogel, pač nista skupaj. Višji jaz pa tebi, v kolikor je to v skladu s tabo (ti veš, da si srčno želiš partnerja), takoj ali sčasoma pripelje v življenje takega, ki je v skladu s tvojimi srčnimi željami. 

Višji jaz ti vedno da navodila za ta trenutek zdaj, da narediš zase in za vse najboljši korak.«

Zato si zaupajmo! ♥ 

Naš višji jaz vedno ve, kaj je najboljše za nas ♥

6.1.2018 ob 17:00 pa delavnica na to temo.

Info in prijave na institut@srecno.org ♥

Inštitut za sr(e)čno družbo