Srčno pozdravljeni,
tale intervju spodaj je nastal v pogovoru
z novinarko Mojco za Laluna Magazin.
V njem delim svoje izkušnje, kako lahko vsaka mama pride do najboljših informacij, kako poskrbeti za svoje otroke.
Raziskave vedno bolj potrjujejo, da otrok v materinem trebuhu zelo jasno zaznava, kaj se dogaja z materjo in v njeni okolici ter v kakšnem odnosu sta z očetom otroka. Mi smo potovali še globlje in raziskali čas pred spočetjem: «duše se že pred rojstvom dogovorijo za to, da se srečajo. Spočetje je namreč vedno posledica dogovora treh duš, tako kot je nek odnos dogovor dveh duš. Otrok si vedno izbere tisto družino, kjer bo imel najboljše pogoje, da predela lekcije, ki si jih zada za prihajajoče življenje.« pravi Agatha Kopač, regresoterapevtka, svetovalka in Al-coach. Poglejmo…
Modrost, ki pripoveduje o preteklih življenjih pravi, da si vsak izbere svojo družino, lekcije, karmo itd. Torej, lahko že pred rojstvom otroka delno "napovemo", kaj v osnovi prihajajočo dušo čaka?
Sem regresoterapevtka, a glede na zadnja dognanja kvantne fizike in moje izkušnje iz terapevtske prakse bolj verjamem v obstoj paralelnih realnosti. Torej, verjamem, da se vse realnosti dogajajo istočasno, ne zaporedoma. Le naš um je narejen tako, da dojemamo te realnosti kot neko zaporedje. Sicer pa so vse te realnosti povezane in vplivajo ena na drugo. Posamezne lekcije tako lahko predelujemo več življenj, vse dokler jih ne dojamemo. Tako se duše že pred rojstvom dogovorijo za to, da se srečajo. Spočetje je namreč vedno posledica dogovora treh duš, tako kot je nek odnos dogovor dveh duš. Otrok si vedno izbere tisto družino, kjer bo imel najboljše pogoje, da predela lekcije, ki si jih zada za prihajajoče življenje. Zato je vsaka mama najboljša mama, ne glede na to kakšna je. Seveda pa to ne pomeni, da se staršem ni potrebno truditi biti najboljši glede na svoje zmožnosti in stopnjo zavesti. Tudi starši se namreč odločijo za lekcijo starševstva z nekim razlogom in njihova naloga je le-to oddelati. S pomočjo povezovanja s svojim višjim jazom lahko tako bodoča mama kot oče izvesta že pred rojstvom otroka, kaj zajema njuna lekcija. Je pa ta informacija lahko premalo, da bi iz nje lahko logično sklepala, zakaj bo prišel nek otrok ravno v njuno družino. Da bi starša torej izvedela, kaj si je otrok izbral kot svojo lekcijo, jima lahko pomagam vse od časa nosečnosti dalje, tako da se povežeta z dušo otroka. Je pa tako, da se lahko tekom nosečnosti duša v maternici tudi še zamenja, zato nekatere staroselske kulture opravljajo te tako imenovane divinacije šele po rojstvu. Sama pa povezovanja z višjim jazom otroka ne dojemam kot enkratno dejanje, ampak dejanje, ki naj bi se izvajalo vsake toliko, saj pomaga staršem reševati vsakršne izzive v zvezi z otrokom. Sama to počnem s posamezno mamo običajno v trenutku, ko se ona obrne name. Lahko je to že v nosečnosti, ko se želi povezati z dušico otroka z namenom, da bi vzpostavila bolj pristen stik z bitjem v njej, sicer pa tudi po rojstvu ali kadarkoli, vse do smrti ali celo po smrti otroka, v kolikor slednji umre pred njo. Opažam pa, da že tekom nosečnosti informacije o tem, zakaj so se duše srečale in prišle na Zemljo, precej pomagajo bodoči mami, pa tudi očetu, da jima je lažje, ko se pripravljata na porod in starševsko vlogo ter vzgojo.
Torej, lahko rečeva, naj se bodoča mamica zaveda ali ne, energetska povezava med njo in otročkom obstaja in vsa njena doživljanja (čustva, misli - njena energija) se prenašajo tudi do/na njega?
Seveda obstaja povezava med otrokom in mamo že pred samim spočetjem, kot sem že prej povedala na ravni zavesti. Otrok pa se nato ves čas, ko je v maternici, zaveda vsega okrog sebe na isti način kot človek, ki je v komi. Veliko napako delamo, ko stojimo ob svojcu v bolnišnici, ki ni pri zavesti, in se delamo, kot da ga ni ali da je mrtev, saj se v njegovi podzavesti beleži vse, kar se okrog njega dogaja. Ravno tako se otrok zaveda vsega okrog sebe vse od trenutka spočetja. Zato je to čas, ko so za mnoge izmed nas nastale največje travme. Na primer oče ni bil vesel, da je otrok v prihajanju, kar lahko otrok kasneje vse življenje doživlja kot težko zavrnitev. Pogosti so še danes primeri, ko si starši želijo fantka in čim izvedo, da je punčka, so razočarani. Ženska, ki se razvije iz tega bitja, ima lahko kasneje na primer probleme sprejeti svojo ženskost in se nikakor ne počuti dobro v svoji biti. Otrok torej, dokler je v trebuhu, beleži čisto vse, kar se v okolici dogaja, kot da bi bil osebek zase. V kolikor je mama na primer v času nosečnosti posiljena s strani očeta ali doživlja kakšne neprijetne dogodke, pa otrok pogosto prevzame nase tudi ta bremena (bolečino, žalost ali druge neprijetne občutke in čustva) od mame, kar lahko kasneje privede do raznih fizičnih ali psihičnih bolezni, za katere zdravniki pogosto ne najdejo rešitev. Zato se je koristno v primeru, ko nam v življenju kaj ne gre, kot bi si želeli, povezati z višjim jazom, našo dušo, večnim delom, ter poiskati od kod izvira težava na ravni zavesti, na ravni vzrokov.
Iz tega lahko sklepam, da je zelo dobrodejno, da se mamica začne zavestno povezovati in "komunicirati" z otročkom, ko je ta še v trebuščku. Mu bo s tem podarila "dobrodošlico" v to življenje?
Ja, seveda je dobrodošlo za vsako družino in otroka, da se družinski člani še pred njegovim prihodom povežejo z njim. Kot prvo mu na ta način olajšajo prihod, saj s tem, ko straši razrešijo pri sebi kakšne težke družinske vzorce, slednjih ne prenašajo na otroka. Normalno pa s tem spet ni za pretiravati, ker idealnih staršev ni oziroma ker so vsi starši idealni, saj si otroci izberejo točno take starše, kot jih potrebujejo za svojo izkušnjo. Sem imela že kar nekaj družin, ki so se na ta način krasno pripravile na prihod potomca. Seveda pa s tem vsa družina vpliva tudi na to, kakšna duša bo prišla mednje. Poleg tega pa je nosečnici povezovanje in komuniciranje s prihajajočim dojenčkom priročno, ker ji pomaga izvedeti, ali živi tako, da je to v najboljše dobro otroka, na primer ali jé hrano, ki ustreza otroku. Marsikateri nosečnici se namreč dogodi, da ji zadišijo druge, pogosto neobičajne jedi, kot pred stanjem blaženosti. Na to pa lahko vpliva tudi duša otroka, zato je pomembno, da se mame poslušajo, saj vsakemu bitju ustreza nekaj drugega in ni vedno najbolj smiselno slepo slediti nekim rigidnim nutricionističnim pravilom. Če se mame torej povežejo z dušo otroka, tako lahko izvedo vse, kaj si otrok želi tekom nosečnosti in po rojstvu, pa tudi marsikaj o poslanstvu otroka.
Kako pa poteka to povezovanje pri vas oz. z vami?
Ko mama pride k meni, mi najprej zaupa, kaj želi izvedeti oziroma razrešiti tekom srečanja. Zatem ji počasi pomagam, da se sprosti in poveže s svojim višjim jazom. V kolikor ima kakšne blokade pri tem, jih odstraniva, tako da sem jaz čim bolj le pomoč, ne kanal ali medij. Ker lahko zaznam, kaj oseba, s katero delam, zaznava, ji lahko pri tem pomagam preko blokad. Le redki ljudje imajo namreč tako močne blokade, da jih ni mogoče odstraniti na licu mesta, ampak je za to potrebno več časa. Čas povezovanja in komuniciranja je odvisen od tega, koliko vprašanj ima mama in koliko stvari želi razrešiti ter kako kompleksne so le-te.
Vemo, da nihče ni popoln. Vsi smo tu pa tam tudi slabše razpoloženi, razburjeni itd. Pa poskusiva opisati primer: mamica je zaradi nekega dogodka čustveno razburjena (zaskrbljena, žalostna, morda jezna...), otroček v trebuščku to čuti. Kaj lahko mamica pri tem naredi, da morda omili energijsko dogajanje?
Kot sem že prej omenila, nihče ni idealen in hkrati to tudi je. Vsi smo statisti filma ljudi okrog nas in obratno. Vsi imamo neke svoje življenjske preizkušnje in prav v nosečnosti se zgodi, da gre mama skozi take in drugačen emocionalne turbulence, ki vplivajo tudi na otroka. V kolikor to ni pretirano, naj se nosečnice ne obremenjujejo. Življenje je tako ali tako polno nekih izzivov in otrok bo že v otroštvu nato našel kup priložnosti za svoje čustvene izzive. V kolikor pa gre za bolj boleče dogodke, pa toplo priporočam, da jih mame razrešijo že v času nosečnosti. Sama take regresoterapije vedno počnem v sodelovanju in z odobritvijo duše otroka. Tudi mojih delavnic se pogosto udeležujejo nosečnice. S tem ni nič narobe, je pa potrebno stalno upoštevati otrokov višji jaz. Sama sem tako morala tudi že zavrniti nosečnico, saj otrok ni želel v okolje z drugimi ženskami in energijami, ki naj bi se sprožile tekom delavnice.
Bi še kaj dodali, morda svetovali bralcem?
Vsak se lahko poveže s svojim višjim jazom, če se le dovolj umiri in prisluhne temu notranjemu glasu. To nezavedno stalno delamo, ko sledimo svoji intuiciji, kar ni nič drugega kot poslušanje glasa univerzalne zavesti, ki nam govori na primer v obliki našega višjega jaza, angelov, vodnikov ali preprosto preko nekih dogodkov ali pripetljajev (npr. razbite vaze, ko smo na poti na pomemben sestanek). Sama ponovno pripravljam delavnice, na katerih bom učila ljudi, da se sami povežejo in komunicirajo z vsemi manifestacijami zavesti od rastlin do duš preminulih in duš, ki prihajajo k nam v obliki novorojenih otrok. Sicer pa mnogi to spontano počnemo tudi tekom meditacije. Vsem družinam, ki pričakujejo otroka, pa iz srca priporočam, da se povežejo z njegovo dušo, kajti nosečnosti, porodi in vzgoja se potem odvijajo na čisto drugi ravni kakovosti in zavedanja. To mi stalno potrjujejo zadovoljne stranke, ki s tem prinašajo v celo širšo družino ogromno sreče.
Drage mame in bodoče mame, želim vam čim bolj izpolnjeno materinstvo ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo :)