četrtek, 10. februar 2022

Kako lahko zaupam neznancu in kam gre družba?

Na sprehodu me je prijateljica vprašala, kako lahko zaupam nekemu skupnemu znancu... Pa sem ji odgovorila, da je to zato, ker zaupam sebi in svoji notranji presoji ♥♥♥ 

Pa ti lahko zaupaš drugim? 

Te dni pogosto poslušam, da nikomur ni mogoče več zaupati. Toliko je laži, pretvarjanja... Se strinjam. 

Ko sem bila otrok, je stisk roke veljal za pogodbo. Ne pomnim, da bi se kdo od mojih bližnjih kadarkoli zlagal ali pa prelomil dano besedo. 

Danes ni treba samo med politike, da najdeš osebo, ki ti laže v oči. Ali lahko sploh še komu zaupamo? 

Hm... 


Se vprašam, zakaj se to dogaja. 

Nič se nam ne zgodi, da za tem ne bi stala neka lekcija. V tej realnosti ni nič naključnega. Vse ima svoj namen, svoje mesto v mreži življenja. Zakaj torej toliko nezaupanja? Ker živimo v svetu polnem strahov – pred podnebnimi spremembami, hudo ekonomsko krizo, vojno, epidemijo, boleznimi, lakoto, revščino, smrtjo... – kjer so strahovi na dan potegnili tisto najslabše v nas. Hkrati pa smo v vsakem trenutku preplavljeni s poplavo informacij. Tako ne uspemo slišati sebe. Zaradi strahov smo preveč odpotovali stran vsak od svojega bistva. Izgleda kaotično. Marsikdo izgublja tla pod nogami. Duševnih bolezni je vse več. A to sploh ni tako slabo. To je zdravilno prehodno obdobje, ko je vsak primoran, da v hrupu okolice, najde v sebi mir in se vrne k sebi, k svoji notranji modrosti. To je ta nujni dvig zavesti, ki ga moramo opraviti, če želimo kot civilizacija preživeti. Bomo zmogli vsak zase? Skupaj? 

Kaj nam je torej storiti? 

Ocean informacij nam danes nič več ne pomaga, če ne zaupamo sebi. Izgubimo se v njem in prestrašeni tavamo sem ter tja. Zato mora vsak izmed nas začeti zaupati svoji notranji modrosti in zaupati v svojo presojo, komu je za zaupati. Samo naše bistvo ve, kaj je tisto pravo za nas. Zato vas vsak dan spominjam, kako se naučite povezati s svojo notranjo modrostjo, t.i. višjim jazom, kvantnim poljem ... in tako bomo lahko zaupali sebi, s tem pa tudi drugim, ki si naše zaupanje zaslužijo. 

Ne jezimo se na druge. Zaupajmo svoj notranji presoji, kdo je vreden zaupanja, in bodimo mi tisti iskreni, zaupanja vreden člen družbe in počasi bomo lahko prispevali k izgradnji zaupanja vredne sr(e)čne družbe :) ♥♥♥Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

četrtek, 3. februar 2022

VISOKA ZAVEST ...

Sem pred dnevi hodila po mestu in me je klicala gospa, ker ni vedela, kje se je ulovila, saj naj bi bila njena zavest tako zelo visoko.

Z možem sta se pogosto sprla, ker je baje on tako »neduhoven«.

Gospa naj bi že 22let vsak dan telovadila, pela mantre, meditirala, jedla »zdravo« hrano in brala svete knjige.

Pa to res pomeni visoko zavest?

Kje sva kasneje ugotovili, da se je ulovila?

V načinu, kako ona živi.

Z gospo sva kaj hitro prišli do tega, da polovico stvari počne iz strahu in da niso v skladu z njo, vsaj način ne. Pogosto bi raje počela kaj drugega, kot to dejansko počne. Posledično je bila v sporu tako s sabo kot z okolico.

Ni pomembno le, kaj počnemo, ampak tudi kako to počnemo.

Lekcija te realnosti je delovanje iz svojega bistva, kot pravi univerzalni zakon sreče. Ko delujemo iz strahu, se slej ko prej znajdemo v težavah.

Ko delujemo iz strahu, ni naša zavest prav nič visoko. Šele ko smo v skladu s sabo, ljubezen teče. Takrat je zavest na visoki ravni.

Če smo kot civilizacija tehnološko v nekaj tisočletjih prišli od lesenega kolesa do rakete, še ne pomeni, da se je naša zavest kaj bistveno dvignila.

Vse okrog nas se spreminja tekom časa. To velja na primer tudi za stare modrosti.

Stara mama me je pogosto učila raznih modrosti. Ena teh je, da kjer raste lišaj, tam je odličen zrak.

Jaz pa danes najdem lišaj na drevesu sredi Ljubljane, kjer vsako uro mimo pelje kolona vozil.

Lahko imamo moderno tehnologijo, okoliščine v novi preobleki, a če kot posameznik in človeštvo ne bomo prešli iz delovanja v strahu v delovanje iz srca, ne bomo resnično dvignili zavesti in je vprašanje, ali bomo preživeli, preden uničimo planet ♥♥♥

Pa še to - čim je gospa iz strahov prešla na poslušanje svojega telesa in notranje modrosti, sta bila s partnerjem najboljša prijatelja ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

torek, 1. februar 2022

Kakšen je naš pogled na zgodovino in žensko v prazgodovinskem času?

Ali se kdaj vprašamo, kakšen je naš pogled na zgodovino?

Neka gospa je na AI-coachingu trdila, da se je zgodilo nekaj tako in tako, da je bilo s Titanikom tako in tako, da je bil dogodek 1971 tak in tak, dokler ni skozi proces dojela, da pogled na preteklost ni nekaj fiksnega. Z leti se spreminja. Obstaja pa tudi t.i. Rašmonov učinek, do katerega pride, ko različne priče različno opisujejo isti dogodek. Zgodovino tako ali tako pišejo zmagovalci oziroma tisti, ki imajo oziroma si vzamejo pravico, da o neki pretekli stvari zapišejo svoj pogled. Zgodovina je zgodba, ki jo zmagovalci pišejo ob vinu. :) Posamezna generacija pa glede na svojo raven zavesti, stanja duha in tehnologije pogleda na preteklost na svoj način in jo s tem po svoje preoblikuje. Podatki iz preteklosti se premešajo, dodajajo, spreminjajo. Tako se zgodovina ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa. To lahko sami vidimo te dni, kako trenutna oblast skuša spreminjati našo skupno zgodovino.

Na podoben način zdaj prihajajo nove ugotovitve tudi glede ženske vloge v preteklosti oziroma še posebej v prazgodovinskem času.

Prazgodovinsko žensko si mnogi izmed nas predstavljamo kot Willendorfsko Venero, okroglo, s poudarjenimi atributi, ki ždi v jami in skrbi za otroke.


Pa to drži?

Kot regresoterapevtka bom iz izkušenj rekla, da to ne drži.

Čisto me je navdušila zanimiva dokumentarna oddaja, ki opisuje nove znanstvene ugotovitve. Tako dobimo povsem drugačen pogled na žensko iz tega časa naše skupne zgodovine in njeno vlogo v takratni družbi.

Toplo priporočam ogled na tej povezavi:


»Dokumentarna oddaja se s pričevanji znanstvenikov, posnetki prazgodovinskih najdišč ter s pomočjo animiranih in igranih prizorov prepričljivo sprehaja med sedanjostjo in preteklostjo in učinkovito pojasni, kdo so bile ženske v prazgodovini in kakšno vlogo so imele v svojih družinah in družbi. Oddaja razkrije, da gospa sapiens ni bila šibka in podrejena, temveč močna in borbena lovka. Znanstveniki so odkrili, da je skrbela za svoje telo in videz, da je obvladala mnoga znanja in veščine ter da so jo v skupnosti spoštovali, celo častili. LADY SAPIENS / Francija / 2021 / Režija: Thomas Cirotteau«

Lahko zdaj na vse, kar vemo, kar piše v zgodovinskih knjigah, pogledamo malo bolj od daleč, podvomimo v svoj spomin in se vzdržimo, ko tako branimo svoj prav, da bi bili pripravljeni iti v vojno zaradi tega?

Dobimo pogled od zgoraj, nam bo veliko lažje ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo