torek, 23. december 2014

Horoskop – zlato ali hudič?

Pred kratkim sem dobila še en detajlen horoskop pa sem ga primerjala z že prebranimi analizami. V letih samoraziskovanja sem namreč prebrala kar nekaj horoskopov, analiz osebnosti, numeroloških analiz.... Vse so bile odlične, strokovno pripravljene. V vsaki je delček mene. Ogromno so me naučile o meni, mojih potencialih in slabostih. So krasna izhodišča za delo na sebi. Da bolje veš, na čem delati, da pomanjkljivosti presežeš, potenciale pa dodobra uporabiš. A vsakomur, ki si gre izdelati kakšne tovrstne analize, bi priporočala, da si naroči vsaj dve različni. Mogoče celo več. Mi smo tako kompleksna bitja in nas skozi posamezno analizo ni moč tako enostavno opisati. V vsaki je le odtis nas. Slednji pa se v posamezni analizi napihne, kot da smo samo to. S tega vidika teh analiz ni mogoče posploševati na celotno našo sebstvo. Bolj kot izhodišče, namig. Če jih imaš pred sabo več, šele vidiš, kako so si različne in s koliko različnih aspektov so gledane. Da ne govorim o interpretaciji vsakega strokovnjaka posebej. Dva gledata isto karto pa imata lahko povsem različno interpretacijo. Da zaključim, moj pogled na analize je tak: če smo mi iz 1000 točk, se vsaka analiza uspe osredotočiti le na nekaj točk, načeloma vsaka na druge. V dani analizi je tako poudarek na določenih točkah in ti misliš, da si samo tistih 20 točk. Pa nisi, si iz 1000 točk!

Pa veselo raziskovanje sebe in lepot sveta okrog sebe.  
Šele ko vidiš lepoto v sebi, lahko vidiš, kako je svet lep.

Rada vas imam :) Agata ♥

Inštitut za sr(e)čno družbo


www.srecno.org

torek, 16. december 2014

Ko ljubezen razočara in prizadene ...

S strani moškega prevarana in razočarana gospa mi je pisala: »… veliko se pogovarjam sama s sabo in se sprašujem vsega po malem, prosim, da mi angeli pošljejo nekoga, ki mi bo ozdravil dušo in srce....da vsaj neha boleti, ker ponoči slabo spim in se potim, čez dan pa ne jem skoraj nič in jokam.«

Take in podobne zgodbe poslušam dan za dnem. Srečo za svoje življenje smo navajeni predajati v roke drugih. Ker živimo v iluziji teme. A tega ne potrebujemo.

Sreča je povsem v naših rokah.



Nikogar ne potrebujemo, da nam pozdravi srce. Sami ga lahko. Predihati je potrebno vso žalost, jezo, neprijetne občutke in zaceliti rane s čisto svetlobo, ljubeznijo, za katero pa ne potrebujemo druge osebe, ampak lahko prosimo univerzum.

Če tega ne storimo, k sebi privabimo točno to, kar nosimo v sebi – žalost, jezo, razočaranje in druge težke energije – ter se potem čudimo, zakaj v naše življenje prihajajo same tovrstne preizkušnje in nepravi ljudje.

Ko je srce pozdravljeno in polno ljubezni, k sebi pritegne ljubezen in ljudi polne ljubezni.

Naj vas ljubezen obliva v polni meri :) Agata ♥

Inštititut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org




sreda, 10. december 2014

Zakaj ne spimo?

Me kličete in sprašujete, zakaj že nekaj dni ne spite. Pa sem se po odgovor obrnila na vnebovzetega mojstra Kuthumija. Sporoča nam tole:

»Stari programi v vas pospešeno razpadajo. To je naporno. Ne predelujete le neke žalosti, jeze. Iz vašega sistema se čistijo celi sklopi, ki niso več uporabni za raven zavesti, na katero se dvigate. Lahko občutite stisko ali imate celo nočne more. Vsi ti procesi vam vzamejo tudi veliko energije. Zato dobro pazite, da si vzamete te dni več časa za počitek, saj nočni spanec ni zvezen in krepčilen kot običajno. Ta proces bo izzvenel še pred koncem leta.« 

Pa čim bolj miren spanec :) 



Z ljubeznijo :) Agata ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

četrtek, 27. november 2014

Zakaj reiki in sporočilo boginje Pele

Srčno pozdravljeni,

kot sem vam obljubila, vam dolgujem še svojo zgodbo glede reikija. Mnogi ga že poznate, zato ne bom teoretizirala o njem, ampak samo podelila svojo izkušnjo s temi čudovitimi energijami.

Iniciacijo v Usui reiki sem opravila pred nekaj leti. Ob tej izkušnji so mnogi čisto ganjeni pa tudi mene se je sama iniciacija dotaknila izjemno subtilno, saj so reiki energije resnično blagodejne za dušo in srce. Te pobožajo kot angelske peruti. Tudi prejemanje teh energij od drugih tečajnikov je prijalo moji duši. Žal pa sem takrat imela hude težave s hrbtenico in mi polaganje rok ter stanje v zame takrat čudnih pozah po petnajst minut naenkrat ni delo prav dobro. Reiki sem tako poleg drugih tehnik uporabljala za svoje drage, če so potrebovali malce crkljanja ali pa jih je bolela glava ali kaj podobnega. Preobrat pa se je zgodil, ko me je prijateljica povabila na Karuna reiki, češ da to pa je reiki sistem, kjer so energije še močnejše, in pomaga predvsem pri izboljšanju odnosov. Pri sledenjem pa sem zastrigla z obema ušesoma, saj dnevno pomagam ljudem priti do lepših odnosov. »Le zakaj ne bi imela še ene tehnike?« sem si mislila. Nekaj od zgoraj me je tako zvleklo na delavnico prve stopnje Karuna reiki. To pa je bila ljubezen na prvi »občutek«. Energija ni šla samo skozi roke, ampak moje celotno telo se je spremenilo v božanskega prevodnika teh prefinjenih energij.



Reiki je tako postal del mene. Nadaljevala sem z Usui reiki iniciacijami in prišla do mojstrstva. Vmes pa prišla tudi do Karuna reiki mojstrstva. Vse je potekalo relativno hitro. Najbrž tudi za to, ker smo bili na zadnji iniciaciji sami karuna reiki mojstri že iz prejšnjih življenj. Te energije so nam tako povsem domače. Čeprav kljub temu ni bilo lahko po vsaki iniciaciji. Ko stečejo v nas te prekrasne energije, spodrinejo iz naše avre razne blokade, zastrela čustva, občutke, ki tako privrejo na dan. Slednje pa ni najbolj prijetno v prvi fazi. Seveda pa je po kratkotrajnem čiščenju, življenje po vsaki taki iniciaciji še mnogo lepše. Več ko v nadaljevanju delaš s temi energijami, več svetlobe se naseli v tebi.

Sama sicer ne polagam rok, ne delam zdravljenj za druge, razen za družino in najožje prijatelje. Sicer pa dnevno delam z reiki mojstri in reiki vodniki, ki mi priskočijo na pomoč na moji poti skozi življenje. Veliko pa mi pomagajo tudi pri delu z vami in na vseh delavnicah. Trenutno pa mi pomagajo odkrivati še nekaj novega. A o tem v nadaljevanju kaj kmalu :).

Če koga reiki potegne, da bi z njim razvajal sebe ali druge, srčno vabljen, da me kontaktira na institut@srecno.org. Učenje poteka v parih, tako da zorganiziramo delavnico, ko nas je dovolj.

Želim vam, da se čim bolj odprete za vse prekrasne energije, ki nas obdajajo, če jih spustimo v svoje življenje :)

Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

P.S: Tule pa vam prilagam še današnje sporočilo havajske boginje vulkanov Pele:

»Strast je vse. Strast je življenje. Če niste strastni, ne živite. Ste živi mrlič. Zato je ključno, da najdete v življenju to, kar vas podžiga, kar v vas neti strast. Ne iščite razlogov zunaj sebe, ampak v sebi. Občutek ob zunanjem zadovoljstvu je povsem drugačen kot ob notranjem. Ko se naučite to dvoje ločiti, ste rešeni. Nihče od zunaj vam ne more več prodajati puhlic in vas zavajati, da vam bo prinesel srečo. Sreča je že tu. Ko zanetite notranjo strast, ste vedno tam, kjer morate biti in ste vedno srečni. Če ste se v igri življenja izgubili, ste prazni in brez energije, me pokličite, da vam pomagam zakuriti notranji ogenj in prižgati strast, da najdete spet svoj pravo pot in nato pomagate zakuriti še veliko ognjev okrog sebe.«

Vesel december, poln strasti :) ♥ Agata

petek, 21. november 2014

Ko sledimo srcu, je tudi čas na naši strani

Srčne objeme vam pošiljam tokrat iz rumene ulice. Mene je s svojo sončno barvo povsem očarala :).
 


Sicer pa je za mano prvi dan menstruacije. Dolga leta sem ga zaradi bolečin preležala, počutila sem se dobesedno kot razmesarjena svinja sredi tri tedne neočiščenega svinjaka. Danes pa se počutim kot boginja. Ni pomembno, kako me vidi okolica, pomembno je, da je meni fajn :) Tale nedelja, s sončkom obsijana, je bila fantastična :) Kamor sem pogledala, me je čakala lepota. :) Zato prijateljice, ni treba, da trpimo zaradi menstrualnih bolečin, dolgih menstruacij. Vse se da razrešiti. Je pa treba malce pobrskati po sebi in kaj spremeniti. Nihče ne more tega storiti za nas. Same moramo zbrati dovolj ljubezni do sebe.

Življenje je lepo, če si ga takega naredimo :) ♥

Ko sledimo srcu, je počasi tudi čas na naši strani :) ♥

Sicer pa moram z vami podeliti še to. V soboto pridem s čudovite delavnice domov, kjer sem se spet nekaj naučila, da bom še lažje pomagala naprej. Pa dobim tale e-mail spodaj od gospe, katere hčerka je imela precejšnje težave s sluhom.

Prilagam ga za UPANJE. Vse težave SO rešljive. 

Mogoče je samo potrebno malce več časa in truda za to!!!

 "Pozdravljena Agata,

sem se sicer mislila oglasiti šele čez kak mesec. Vendar čutim, da ti moram to napisati že sedaj. Skratka, hčerka mi pravi: "Mami, sedaj pa ful, ful bolje slišim!" ... Pa ne samo to, spet sva našli tisti stik, ki sva ga vmes izgubili. Že takoj po regresiji je prišla k meni in tista lepa vez, vsa žareča in ljubeča, se je kar bleščala :):-)...

HVALA, HVALA, HVALA."

Pa ne gre za mene!! Nisem nič delala. Le vodila jo. Vse je naredila gospa sama!!! Vsi to zmoremo.

Samo do vzorcev naših težav je treba priti! 

Pa vzemite katerokoli tehniko hočete, samo iščite, dokler ne pridete do rešitve.

Mnogi me kličete, mi pišete, da sploh ne morete več zadihati. Iz dneva v dan garate na sebi. Želite si, da bi prišel vsaj kak teden, mesec, da bi lahko zadihali in uživali v tem trenutku, sončku, v enostavnem življenju. Da bi uspeli biti zadovoljni s tem, kar imate. A se stalno podira na nekem področju, bodisi je to v službi, partnerstvu, družini, zdravju. Želite si samo nekaj dni smeha in počitek od vseh stvari, ki so se vam nakopičile v zadnjem času. A žal ne gre. Ravno se razreši partnerski odnos, pa privrejo težave na področju zdravja. Če za hip spuhtijo vaše lastne težave, pa vas zasujejo z njimi vaši bližnji. 

Naj vas potolažim, da je to pač samo del procesa, ki ga trenutno gremo na Zemlji skozi na poti v svetlobo, višjo zavest. Žal je pot v svetlobo le preko lastne teme. Vprašanje je samo, kako se z njo soočamo. Poleg tega je dobro, da se zavedamo, da vsa tema, ki jo prinašajo globalna kriza in egoističen način delovanja na vseh področjih ter v končni fazi izbruhi narave, kaže samo na to, da je vsa tema, ki se je v človeštvu skrivala tisočletja, prišla na plan in se moramo z njo soočiti, da lahko v tej realnosti zasije več svetlobe. Zato samo delajmo na sebi, očistimo svojo lastno temo in zaživimo v ljubezni pa bomo najbolj pomagali sebi in vsemu človeštvu. Kot pravi Gandhi: »Če želiš videti spremembo v svetu, moraš ti biti ta sprememba.« 
Sama sem šla v preteklih letih čez najbolj temne predele pekla, ki si ga človek lahko zamisli, zato da lahko grem skozi vse procese, ki jih greste skozi tisti, katerim sem namenjena v pomoč. Opažam pa, da vedno hitreje in hitreje raste zavest. To spremljam iz dneva v dan tako pri sebi kot tudi drugih. Dnevno se toliko naučim od vseh vas, kot goba srkam znanja od vseh kultur, prednikov, v stiku sem z vedno več bitji, ki nam želijo pomagati narediti transformacijo na Zemlji. Slednjih je tudi čedalje več. V naši realnosti se pojavljajo stalno nove kamenine, nove živali, nove rastline, čeprav se o tem malo govori. Veliko starega umira. Kot pravi na primer pripoved maorov, so kiti na koncu evolucije in počasi zapuščajo mamo Zemljo. Staro gre. Novo prihaja. Vse se spreminja. Vsak dan se tako med mojim individualnim delom in na delavnicah srečujem z novimi bitji, ki nas ljubeče zasipajo z znanji in nam pomagajo hitreje čez vse procese, če jim le pustimo. Seveda se z njimi povežimo le z odobravanjem našega višjega jaza. Okrog nas so take in drugačne energije. A če se povežemo z ljubeznijo in se s tem strinja naš višji jaz, bo to zagotovo v naše najvišje dobro. Kako se povezovati, se bomo ponovno učili konec januarja na delavnici U-LINK, za katero me že nekaj časa sprašujete. Sicer pa z nami želi delati vedno več teh čudovitih bitji. Kaj vse se dogaja, ste številni že doživeli, ko smo bili skupaj, sedaj pa me vsa ta mogočna bitja vabijo, da še bolj intenzivno pričnem sodelovati s posameznimi. V ta namen želijo, da skupaj speljemo nekaj prekrasnih, transformativnih večerov. Več o tem, kaj bomo počeli, pa v prihodnjih mesecih. 
Za konec pa še pogovor z Gandhijem, ki sem ga danes za vas povprašala, kaj nam svetuje, da bi uspeli iz Slovenije narediti raj:

»Dragi Slovenci, začnite poslušati svoje srce. Nehajte se že bati sovražnikov od zunaj, saj jih imate največ znotraj sebe. Nihče vam ne bo pomagal od zunaj, če ne boste znali stopiti skupaj in slediti tistemu, kar si želite. Od zunaj vas ne jemljejo resno, ker se vi ne jemljete resno. Zato stopite vase in najdite svoje lastne kvalitete in jih začnite kazati naokoli. Drugi vas vidijo tako, kot se vidite vi sami. Če boste še naprej kazali le svoje slabe lastnosti, vas bodo drugi dokončno pohodili. Lahko boste dosegli to, kar vaši predniki v tisočih letih niso, če boste sledili le tistim, ki ne vedo resnično, kaj je dobro za vse vas. Ne sledite tistim, ki iščejo srečo le za peščico. Rešili se boste le skupaj, ne le polovično ali tretjinsko. Zato iščite ljudi, ki bodo našli rešitve za vse, ne le za posamezne skupine. Slednji vas ločujejo, ne združujejo. Vas je malo, rešite se lahko le skupaj.«
Naj vas sonce in ljubezen v srcu spremljata povsod :) Agata ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

ponedeljek, 10. november 2014

Je res treba, da pride do raka?

Drage prijateljice in prijatelji,

včeraj sem govorila še z eno lepotico, ki ima raka na prsih. Je vzor ženske lepote, katero nam predpisuje družba.

Zakaj vam pišem o tem?

Zaradi njenega vzorca, ki je podoben številnim, ki jih srečujem pri ženskah vsak dan, da ni vredna ljubezni moškega, ki bi se ji popolnoma predal in jo cenil tako, kot je.

Ima modre oči, je plavolasa, s čudovito postavo.

A ker leta ni sčistila občutka, da ni vredna ljubezni, ki ga je podedovala od staršev, se ji je naredila bulica na prsih.

Prva operacija je bila mimo. A še ni dojela lekcije.

Zdaj je pred tem, da ji odstranijo celo dojko. Njen moški jo je pustil na cedilu v najhujšem.

Tokrat se je zamislila in se bori, da najde svojo prvinsko naravo ter razreši vzroke za njeno bolezen.

Odločila se je, da ne bo šla v rekonstrukcijo.

Želi si predelati občutek manjvrednosti in najti boginjo v sebi, ki ni pogojevana z lepim telesom.

Želi najti sebe.
Svoje bistvo, večno, neumrljivo. Lepota, ki ne usahne.

Zdaj tudi ve, da želi poleg sebe imeti le takega moškega, ki jo bo vzel točno takšno, kot je,

boginjo v vsej svoji lepoti ne glede na to, ali ima dve dojki ali nobene, dve nogi ali eno.



Drage prijateljice, prijatelji, zakaj moramo čakati na najtežje lekcije v življenju, da si dovolimo biti take/i, kot smo – nepopolne v svoji popolnosti?

Poglejmo globoko v sebe in se vprašajmo, ali imamo to, kar si srčno želimo?

Če nimamo, sčistimo vse misli, čustva in občutke, ki nas ovirajo, da bi bile srečne/i.

Šele srečne/i, smo lahko zdrave/i.

Če ni srečno srce, telo slej ko prej zboli.

Veliko poguma na poti do svoje sreče vam želim, če me pa katera/i (moški ste na istem :)) potrebuje, pa sem vam vedno na voljo.

Sicer pa se dobimo ponovno na skupinski regresoterapiji ob polni luni 5.12.2014. Miklavž nas bo zagotovo zasul z veliko lepega. Več o tem pa kmalu.

Za vse moje boginje in bogove, z ljubeznijo :) Agata <3 <3 <3


Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org











četrtek, 30. oktober 2014

Obred povezovanja s predniki

V vsakem trenutku je lepo, če čutimo v sebi prisotnost vsega, kar obstaja. Daje nam občutek polnosti in celovitosti. Žal pa smo ljudje po večini preveč oddaljeni od svojega notranjega bistva, zato se te celovitosti in vseprisotnosti težko zavedamo. Ne zavedamo se, da smo hkrati luna, sonce, orel, roža, kamen, človek. Da je vse stvarstvo hkrati tu in zdaj. Vse živi v nas. Nikamor nam ni treba iti. Vse je tu in zdaj. Tako med drugim tudi naši predniki na nek način stalno živijo v nas. Samo se tega povečini ne zavedamo.

Zato smo lahko veseli, da se ločnica med tem in onim svetom v času okrog prvega novembra dokaj zabriše. Če si to le dovolimo občutiti, je to idealen čas za to, da se s predniki povežemo in začutimo njihovo bližino ne glede na to, ali so že pokojni. Naj nam tako dan spomina na mrtve ne pomeni le čas kupovanja rož, nošenja sveč na grobove ter kazanja novih plaščev in avtomobilov. Naj nas ne vodi obveznost razkazovanja, koliko nam predniki pomenijo. Temveč se poskušajmo povezati s še živečimi predniki. Pogovorimo se z njimi z odprtim srcem. Objemimo jih in jim pokažimo, da jih imamo radi. Poleg tega pa se umirimo in najdimo čas, da se vrnemo v svoje svetišče znotraj srca in se povežemo tudi s pokojnimi. Zahvalimo se jim za vse, kar so nam dali. Vrnimo jim vso breme, ki so nam ga dali, pa ga ne potrebujemo več v našem razvoju. Predihajmo vse, kar nas še teži v odnosu do njih ter jih poprosimo, da nas odslej podpirajo pri vsem, kar počnemo. Naj bodo naša opora, ne breme v življenju v vsakem trenutku.

Na današnji skupinski regresoterapiji ob 18:00, kjer se bomo povezali s predniki, bomo storili vse to in še več, da bi našli stik z njimi in da bi nas odslej čim bolj podpirali.

Več pa tule:
http://www.napovednik.com/dogodek309992_skupinska_regresoterapija_povezovanje_in_ciscenje

Lahko se nam pridružite le v srcu. Bo tudi to močno delovalo na vas.

Ker pa vsi ne boste mogli biti z nami danes, vas srčno vabim, da v teh dneh storite sami tole povezovanje.



Obred povezovanja s predniki

1. Od hrane, ki jo jeste in jo obožujete ter veste, da so jo oboževali tudi vaši predniki, vzemite del in ga položite na poseben krožnik z namenom, da ga poklonite duhovom vaših prednikov.
2. Vzemite si čas zase in v mirnem prostoru, bodisi kje v naravi ali v svoji sobi pripravite mirno svetišče, kjer se boste lahko poklonili vsem prednikom. V miru pripravite svečo in jo prižgite. Lahko zraven postavite rože in sveče, ki jih boste kasneje nesli na grob. Poleg položite kakšen kamen, sliko prednikov ali predmet, ki vas kakorkoli povezuje z njimi.
3. Ko je svetišče pripravljeno, globoko vdihnite in izdihnite, zaprite oči.
4. Pojdite v središče srca, kjer je vaše notranje svetišče, se tam udobno namestite in pokličite k sebi vse prednike.
5. Prižigate svečo miru in ljubezni ter dobro poglejte, kdo vse je v vašem svetišču ter kakšni so ti predniki, kako se obnašajo in kako se vi počutite ob vsakem posebej.
6. Predihajte vse, kar vas bremeni še glede posameznega prednika, živega ali pokojnega. Zahvalite se jim za vse, kar so vam dali. Vrnite jim tisto, kar so vam dali (razna bremena), pa tega ne potrebujete več. Prosite jih za podporo v svojem življenju. Lahko jih prosite, naj se med sabo spravijo, objamejo itd.
7. Naj sveča miru in ljubezni zaobjame vse in prežame z ljubeznijo.
8. Ko začutite, da ste mirni in da ste opravili vse, kar ste lahko, se zahvalite vsem in jih povabite, da ostanejo v vašem svetišču in vas podpirajo naprej. V kolikor na to še niste pripravljeni, lahko prosite svoj višji jaz, da jih odpelje nazaj v svetlobo.
9. V svetišče se lahko vrnete kadarkoli želite.

Naj bo ta obred nekaj najlepšega, kar si lahko privoščite v teh prazničnih dneh.
Podelite obred tudi z vašimi prijatelji. Hvaležni vam bodo :)

V kolikor pa vam česa ne uspe razrešiti s predniki, srčno vabljeni

na skupinsko regresoterapijo prihodnji teden, 6. novembra ob 19:00, kjer nam bodo v pomoč polna luna, boginja Abundancija, ki nam bo pomagala v življenje prinesti obilje ter boginja Freja, boginja plodnosti, praznovanja in strasti.

Za prijave pišite na
institut@srecno.org

Naj v vaše srce tekom praznikov posije veliko svetlobe, vaše srce pa naj s svetlobo zalije veliko src.

Z ljubeznijo :) ♥ Agata


 

sreda, 15. oktober 2014

Bolni ljudje niso nič slabši!

To da so ljudje bolni, še ne pomeni, da počno nekaj narobe.

Ne krivimo, glejmo bolnih kot grešnikov. To je njihova izkušnja. Pa tudi če se ubijajo. Dokler nam ne škodijo, jih pustimo pri miru. Predvsem pa delujemo iz srca in ne iz strahov, kot sta na primer, da jih izgubimo ali da ostanemo sami. Lahko jim svetujemo. Nato se umaknimo. Ne pomilujmo jih. So toliko vredni in pametni kot mi. Vsak ima lekcijo na svojem področju/jih – eden z otroki, drugi s financami, tretji z zdravjem, četrti pa s čim drugim.

Kakšno bolezen, bolečino se lahko pozdravi z obiskom enega terapevta, z jemanjem enega superživila, z več telovadbe. Za drugo pa je morda potreben le čas.



Pred dnevi se je pri meni oglasila gospa, ki je bila pred leti uspešna direktorica. Nato pa je zbolela. V zadnjih letih je imela veliko zdravstveni težav in drugega, kot da se je ukvarjala s sabo in svojim zdravjem, praktično ni počela. Poslovni svet se je pričel norčevati iz nje. Izločil jo je iz svoje sredine. Ni bila več vabljena med njih. Razni »poduhovljeni« ljudje so ji govorili, da naj najde vzrok za svoje napake in ga odpravi. Vsi so ji govorili, da dela nekaj narobe in naj to že najde ter odpravi, češ da je sama kriva, da je zašla v težave. Bojda nekaj ni prav počela. Ko je prišla k meni, se je povezala s svojim višjim jazom in ugotovila, da potrebuje lekcijo o tem, kako priti do svojega zdravja, samo za to, da bo potem lahko pomagala drugim. Prihaja čas, da spremeni svojo kariero. Njeno poslanstvo od slej je pomagati drugim, da pridejo do svojega zdravja. V teh za njo težkih letih pa ni počela ničesar narobe. Bila je pač na neke vrste šolanju.

Zato nikoli ne domnevajmo, kakšno lekcijo imajo ljudje z določeno situacijo. Če je še tako očitna, je najbrž drugačna, kot mi mislimo. Ne vemo. Ve le njihov višji jaz.

Bolnih ljudi ne silimo v spremembe, za katere menimo, da so za njih dobre. :) Vsak ima svojo pot.

Pred dnevi je prišla k meni mamica. Preko višjega jaza njenega sina smo sčistili neko fantkovo travmo. Lahko bi nanj vplivala še nekaj življenj, a je bil zdaj čas, da se je znebi.

Nekaj dni po povezovanju z višjim jazom mi je njegova mamica napisala tole:

»Se dogaja, tudi sin je drugačen, zvečer je jokal, žalost je šla iz njega. Res, tukaj smo, da si pomagamo - povezovanje v šole :)))«

Ja, čas je, da se vsi povežemo s svojim višjim jazom in postanemo strpni do sebe ter vseh drugih.

Sreča je potem na naši strani :)

Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

 


petek, 26. september 2014

Thomas Edison o strahovih

Se pripravljam na jutrišnjo delavnico v zvezi z odstranjevanjem stresa in strahov. Zato sem vprašala Thomas Edisona, kaj meni o strahovih. Njegov odgovor vas čaka spodaj.

Če se nam želi še kdo pridružiti, srčno vabljen: 

»Strah ni nič drugega kot pomanjkanje ljubezni. Jaz se v poslu nisem bal, zato sem veliko dosegel. Sem pa v ljubezenskem življenju imel več težav. Škoda, da nisem tudi tu znal čez strahove. V bistvu je treba zbrati samo dovolj poguma, tako da se skoncentrira moč v srcu za dosego tistega, kar si želiš. Potem lahko dosežeš vse. Ga ni cilja, ki si ga želiš doseči, in ga ne dosežeš. Čar je res v tem, da uspeš čez strahove. Vedno najdeš pot, četudi le-ta vodi po strmem skalovju in čez težke prepreke.

Zato nikoli ne obupati, ko si nekaj resnično želite. Ni ga področja v življenju, kjer ni bi mogli biti srečni. Samo pazite, da ne sledite egu. Le-ta lahko ubija. Taki cilji vas potem ne bodo osrečili. Sledite samo ciljem in željami, ki prihajajo iz srčike vašega srca.«

Ko strahovi umrejo, zaživi ljubezen.

Iz srca za vas:) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

torek, 23. september 2014

Sporočilo sonca ob enakonočju

»Kljub temu, da prihaja obdobje teme, ne pustite, da vas le-ta objame in ujame v primež občutka tesnobe. Pojdite ven, ko le morete, da vas napolnim s svetlobo. Odženite vse slabe misli, ki vam povzročajo nelagodje in delujte iz srca. Če boste v srcu, boste v sreči. Če boste delovali iz glave, vas bo kaj hitro zajel strah in občutek, da ste v temi. Družite se in si pomagajte. Ko ste v slogi in si dajete, ne morete imeti občutka teme, pa če okrog vas švigajo letijo strele in zemlja poka. Pomagajte starim in slabotnim, otrokom in revnim. Z dajanjem človek vedno najde pot v srce, kjer pa vedno prebiva svetloba. Lahko je okrog srca še toliko teme in strahov. V jedru srca je vedno ljubezen. Tu domuje svetloba. Ni bitja, ki v sebi ne bi imel majhnega, majcenega plamena svetlobe. Samo najti ga je treba in zakuriti. Najlažje je to s skrbjo za druge in z dajanjem. Ne s prejemanjem. Redko prejemanje tako hitro in tako močno zaneti plamen v srcu, ko to stori dajanje. Pomagajte si in ljubite se. Slednjega nikdar ne pozabite. Če vas sreča še toliko gorja, se trudite, da najdete vsaj nekaj, kar lahko ljubite. To prižge ogenj v srcu in pusti, da ljubezen živi in raste. V kolikor zatrete ljubezen do vsega, umrete. Brez ljubezni, ne morete živeti. 

Čas teme, ki prihaja, je čas preizkušnje. Čas, ko je zunaj, v naravi najmanj dela. Je pa to čas, ko imate priložnost, da se bolj posvetite sebi in drugim. To je čas za dajanje in čas, ko lahko ljubezen raste. Zato ne potrebujete toliko svetlobe od zunaj, če se le potrudite, da je je v vašem srcu dovolj ljubezni. Ob večerih si zato ne prižigajte luči in umetno ustvarjajte svetlobe, saj ste tako v srcu do pomladi že povsem prazni. Prižgite svečo, se pogovarjaje, si delite ljubezen na tak ali drugačen način. Pojte, smejte se, pripovedujte šale. Planirajte, kaj boste počeli spomladi in se veselite. Ko je upanje, je sreča. Upanja pa brez svetlobe v srcu ni. Zato poskrbite, da bo vaš plamen v srcu vedno tlel in da bo pomagal zakuriti še veliko src okrog sebe.«


Z ljubeznijo za vas :) Agata ♥



Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

sobota, 20. september 2014

Kako seči za sanjami?

Pred kratkim se je pri meni oglasila gospa, ki je bila ujeta v posel s podjetjem, ki ji je sicer nosil glavnino dohodkov, a z leti je postajal ta odnos vedno bolj naporen. Vse bolj so jo izsiljevali in čustveno izčrpavali. Naučila se je postaviti zase, oddelala vse po svojih najboljših močeh, odnos pa je postajal vse bolj peklenski. Zato se je po pomoč obrnila k meni. Pogledali sva njeno lekcijo v tem odnosu. Ugotovili sva, da ji je bil direktor dolžen ponuditi delo še iz prejšnjih življenj. Sama pa se je morala naučiti postaviti zase. Sčistili sva vse odnose. Gospa je uvidela, da mora iti naprej in da je najbolje za njo, da to podjetje zapusti čim prej. Intenzivno se je lotila iskanja novega posla. Že čez dva dni je prišla nova pogodba in z njo nov posel.

Pot do želenega ni vedno tako lahka in hitra. Škoda pa je, da bi se oklepali starega, ki nas otežuje. Razčistimo s preteklostjo, vedimo, kaj hočemo in sezimo po sanjah. Sreča je vedno na strani pogumnih in srčnih.




Če koga zanima, kako sicer poteka postopek manifestacije in druge skrivnosti manifestacije želenega, pa srčno vabljen/a na delavnico

»Skrivnosti manifestiranja želenega« ta torek ob 17:00:

http://www.napovednik.com/dogodek264886_skrivnosti_manifestiranja_zelenega

Prijave sprejemamo na institut@srecno.org
Veliko uresničenih želja :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo




četrtek, 18. september 2014

Kaj se dogaja te dni?

Ste me spraševali, kaj se dogaja te dni, da se ponoči okrog ene zbujate, polni strahov. Nikolo Tesla sem prosila za odgovor.
 
 
 
»Ste v času velikih sprememb. Te dni na Zemljo pospešeno prihajajo vijola žarki, ki prinašajo na Zemljo več harmonije in miru. To povzroča, da se počutite bolj polne strahov, nemočne, žrtve dogajanja okrog sebe. Imate občutek, da življenja nimate v svojih rokah. Niste v svojem centru. Tako pa se počutite, ker vam nove energije pospešeno pomagajo čistiti in predelovati vaše strahove. Samo sprostite se, predihavajte težo, ki jo čutite na sebi, in pustite, da vse nepotrebno steče z vas dol. Na ta proces ne morete vplivati zavestno. Se dogaja sam od sebe. Kot duše ste privolili vanj. Ne bo trajalo dolgo. Boste pa za tem lažji in tudi vaš pogled na svet bo bolj svetel.«
   
Srčen objem :)
 
 
Agata
 
 
Inštitut za sr(e)čno družbo
 

sreda, 17. september 2014

Vedno obstaja rešitev

Mi je stranka potožila, da ima življenje v razsulu na vseh področjih in da ni nobene možnosti, da bi se kaj spremenilo. Še službe ne more nikakor najti. Edino rešitev je videla v samomoru.

Pa sva šli pogledat njene srčne želje, ki jih je že davno pokopala in kaj vse jo ovira, da bi do njih prišla. Sčistiti sva blokade, oživili sanje. Pa sva hitro našli možnost, da odda stanovanje, se preseli v kraj, kjer se lahko izobražuje na področju, na katerem si že od malega želi delovati, a si do sedaj ni upala, hkrati pa dobi službo pri sorodniku, ki ji je delo že ponudil.



Včasih potrebujemo samo pogovor z nekom drugim, ki si upa pogledati nad naš omejen svet, v katerega smo se ujeli.

Vedno obstaja rešitev, čeprav se nam to zdi nemogoče in je sami morda še ne vidimo :) 

Z ljubeznijo :) ♥

Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srcno.org

torek, 9. september 2014

Sporočilo polne lune

Noč je bila danes svetla, kot da bi bil dan. Polna luna se je bohotila v vsej svoji lepoti. Pogovorili sva se. Naužila sem se njene čarobne energije. Nato pa sem jo povprašala, kaj sporoča vam. Sporočila je tole:

»Čas je, da vstanete. Nehajte klečati na tleh in sezite po svojih sanjah. Dovolite si početi v vsakem trenutku to, kar želite. Naj bo vaša omejitev le ta trenutek in nič drugega. Ne ozirajte se ne nazaj ne naprej. Samo bodite. Ko uspete biti kralji trenutka, vas nihče več ne more manipulirati in vam diktirati vašega življenje. Obrnite se proti meni in me glejte. Dlje, ko me boste gledali, večjo moč boste imeli in prej bo vsak trenutek tak, kot si ga želite. Ni krize, ni revščine, ni bolečine, če jih vi nočete, pa četudi si jih podzavestno ustvarjate. Zato se vprašajte zdaj, kaj želite in pridite k meni po moč. Z mojo energijo vam bo lažje vstati in poleteti sanjam naproti. Drugi okrog vas ne letijo, ker so boljši, ali imajo večjo srečo v življenju, ali imajo boljšo karmo, ampak zato, ker so zbrali pogum in sledili srcu. Dvignite pogled in me sprejmite vase. Sredi najhujše teme vam bom kot popotnikom sredi puščave svetila in kazala pot proti vašim sanjam.«     


S polno luno se bomo povezovali tudi na skupinski regresiji jutri, v sredo, ob 19:00:

Sr(e)čno :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

sreda, 27. avgust 2014

Izgubljena knjiga ali zakaj je povezovanje z univerzalno zavestjo tako uporabno vsak dan?

Pred nekaj tedni sem bila v knjižnici zadnja v vrsti za izposojo knjig. Gospod knjižničar je odčital kodo knjige, ki je bila rezervirana na moje ime, nato pa sva šla med knjižne police pogledat še za eno knjigo, ki sem si jo želela. Takoj sva knjigo našla, z iste police pa sem vzela še eno knjigo istega avtorja. Knjižničar je odčital kodo tudi teh dveh knjig. Ker pa me je knjižničarka priganjala, da je ura že 15:00 in da se po poletnem delavniku knjižnica že zapira, sem v naglici vzela s pulta knjigi, ki sva ju našla s knjižničarjem na koncu in brez da bi pogledala listek o izposojenih knjigah, stekla uvidevno proti izhodnim vratom ter v avto. Knjigi sem položila zadaj v prtljažnik in se odpeljala po opravkih. Zvečer in naslednji dan sem delala brez prestanka. Šele večer kasneje sem si končno vzela čas, da prelistam nove knjige iz knjižnice. Šok. V tistem trenutku sem ugotovila, da knjige, zaradi katere sem šla v knjižnico, saj me je rezervirana čakala, ni bilo doma. Takrat mi je pred očmi stekel celoten film. Vzela sem le knjigi, ki sem ju na koncu našla med policami. Knjige, po katero sem v osnovi šla v knjižnico, pa v naglici nisem vzela. Bila sem žalostna. Zelo sem se namreč bila veselila knjige. Vseeno sem upala, da je knjiga ostala v dobrih rokah v knjižnici, saj sem se nato spomnila, da je ostala na spodnji polici pri knjižničarju. Ni je še položil na pult za stranke. Sprijaznila sem se z dejstvom, da knjige pač ni, in počakala na odprtje knjižnice prihodnji dan.

 
Naslednji dan sem veselo odšla do pulta za izposojo in prosila za knjigo, ki je ostala v knjižnici, ko na moje začudenje za knjigo ni vedel nihče. Prijazno sem razložila, kaj se je zgodilo. Tudi ta dan je namreč bil v knjižnici knjižničar, ki mi je izposodil knjigo pa tudi knjižničarka, ki me je dva dni prej podila iz knjižnice, češ da zapirajo. Vljudno sem prosila, naj začnejo iskati knjigo, saj da je jaz nimam. S strani knjižničarjev pa nobenega posebnega zanimanja za moj primer, rekoč da je knjiga normalno izposojena na moje ime. Malce jezna in žalostna sem se odpravila domov. Vedela sem, da knjiga ni šla v moje roke. Še dotaknila se je nisem. Doma knjige ni bilo nikjer. Pa imam vse vedno na enem kupu. Nimam raztresenih po celem stanovanju. Poleg tega je partner zadnjič iz prtljažnika vzel samo dve knjigi in je bil tudi on priča, da nisem v knjižnici vzela treh knjig. Pa še običajno jih dam v knjižnici v vrečko, tako da jih res na poti do avta ne morem kar tako izgubiti.

Ko sem prišla domov, sem se počasi pomirila, upajoč, da knjižničarji le najdejo knjigo. A v naslednjih dneh ni bilo nobenega klica. Počasi mi situacija ni bila več všeč. Preučila sem, koliko stane izguba knjige in se poskušala prepričati, da bom v najslabšem primeru plačala knjigo jaz sama. Pravnoformalno je bila knjiga pisana na mene. Vseeno pa nekako nisem mogla sprejeti situacije, zato sem se obrnila na višji jaz in ga vprašala, kaj se je s knjigo zgodilo ter kaj je moja lekcija. Višji jaz mi je dal vse odgovore in svetoval, da knjige ne plačam. Saj to ni bila moja lekcija. Ključno je bilo, da se postavim zase. Pa saj se znam postaviti zase, sem si misila. A višji jaz je vztrajal pri tem. Partner Igor me je čez nekaj dni ponovno odpeljal do knjižnice, kjer sem vrnila še dve knjigi in ponovno razložila zgodbo. Sicer izjemno prijazni knjižničarji, me spet niso vzeli resno. Nisem povzdignila glasu, sem pa zahtevala, da se potrudijo in najdejo knjigo. Nihče zunanji je ni mogel vzeti. Ostala je namreč na delovnem pultu knjižničarja. Nikogar nisem želela kriviti, saj so knjižničarji vedno prijazni in ustrežljivi ter se v knjižnici odlično počutim vsakič, ko pridem. Vseeno sem se potrdila in postavila zase. Tokrat je bila knjižnica polna ljudi. Moji odločni izpovedi je prisluhnil marsikdo. Šele v tistem trenutku, ko sem resnično naletela na popolno ignoranco s strani različnih knjižničarjev in še enkrat slišala dejstvo, da je knjiga pač pisana name ter da je v knjižnici ne najdejo, sem začutila cmok v grlu in sprevidela, da imam tu dejansko še nekaj za oddelati. Vehementno sem vztrajala, da poiščejo knjigo in zapustila knjižnico. Višji jaz sem vprašala, ali sem se dovolj postavila zase. Zadovoljno mi je prikimal, da sem se. S postavljanjem zase sicer nimam težav, a očitno sem morala na to temo še nekaj predelati.

Tik pred iztekom roka, sva se z Igorjem spomnila, da bi poklicala še tehnično službo knjižnice, da izveva, kako delujejo detektorji in ali imam kakršnokoli možnost, da dokažem svoj prav oziroma ugotovim, kaj se je s knjigo zgodilo. Že sem tipkala telefonsko številko vodje te službe, ko sem dobila nek notranji namig, naj grem v svojo spletno knjižnico. Čudež! Izginule knjige ni bilo več med mojimi knjigami. Od veselja sem skočila do stropa. Takoj sem višji jaz vprašala, ali imam še kaj oddelati v zvezi s to situacijo. Rekel je, da ne. Tisti dan sicer nisem dobila nobenega klica s strani knjižnice. A mi je bilo vseeno. Te zgodbe je bilo zame konec. Lahko sem šla naprej.

Ko oddelaš lekcijo, tako kot je treba, se zgodi zate najboljše. Čez nekaj dni je tako v moj poštni predal prispelo tole sporočilo:

»Spoštovani!

V petek smo med pospravljanjem polic našli knjigo Nebesa obiskujejo, katera je bila vpisana na vaše ime, vendar si je vi niste izposodili. Za dogodek se vam iskreno opravičujemo, knjiga je bila vložena na napačni polici in jo je tja očitno odložil kak drug obiskovalec knjižnice. Včasih žal pride tudi do takih dogodkov, ko se knjige založijo (v knjižnici s prostim pristopom je to kar pogosto) in se jih potem najdejo šele med urejanjem polic.

Še enkrat se iskreno opravičujem za dogodek.
Lep pozdrav«


Knjiga me je tako čakala v knjižnici in po treh tednih sem jo končno prejela v roke. Pa tudi drugi bralci jo bodo lahko. Z vami pa sem podelila to zgodbico oziroma izkušnjo, ker lepo predstavi, kako je lepo biti povezan z univerzalno zavestjo, saj potem prideš po najkrajši poti do vsega želenega. Ne vem, kako bi sicer odreagirala v primeru izgubljene knjige. Vem pa, da bi se zagotovo veliko bolj ubadala s tem, ali je prav, da knjige ne plačam, če se le-ta ne bi dobila. Ljudje smo zelo zmotljivi. Smo v nekaj popolnoma prepričani, na koncu pa se izkaže, da nas je naš um povsem zavedel oziroma izdal. Lahko bi se spraševala, kaj pa če je knjižničar vseeno dal knjigo na moj pult? Kaj pa če sem vzela tri knjige iz knjižnice in mi je tretja knjiga padla iz rok? Vedela sem, da ti knjižničarji nimajo nič od teh starih knjig. Pa še ne vem kako dragocena in pomembna ni bila ta knjiga. Če pa bi slučajno morala knjigo plačati, bi se pa spet slabo počutila in ne vem, če bi še lahko šla v to knjižnico, saj bi imela občutek, da se mi je zgodila krivica. Mogoče bi šla celo do direktorice. Skratka, če ne bi bila povezana z višjim jazom, bi si razbijala glavo, zakaj se mi je to zgodilo in bi se mučila s tem, kako biti drugič še bolj pozorna ob izposoji in podobnih zadevah. Tako pa sem vedela, da sem si to zgodbo zrežirala kar jaz sama oziroma moj višji jaz, da bi se otresla še nekaterih strahov in dobila na svoji notranji moči.

Takih, kot je zgodbica z izgubljeno knjigo, imam še cel kup. Vsak trenutek sem namreč v stiku s svojim višjim jazom, sledim sebi in svojem srcu.

 
 
K temu pa vabim tudi vas. Kdor bi želel to izkusiti, vabljen na individualno povezovanje z univerzalno zavestjo. Kdor pa bi se rad naučil povezovati z univerzalno zavestjo, srčno vabljen na delavnico U-LINK konec septembra: http://www.napovednik.com/dogodek211915_delavnica_u_link_povezovanje_in_komuniciranje_z.

Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)cno družbo
www.srecno.org

 

sobota, 16. avgust 2014

Sporočilo Device Marije ob prazniku Marijinega vnebovzetja

Moj paparaco mi je včeraj poslal tole fotografijo, ki jo vidite spodaj. Sem se do solz nasmejala. Se je treba včasih tudi sebi nasmejati ;-). Ljudje se tako ali tako preveč resno jemljemo. Tale fotografija je namreč nastala, ko sem se ob tokratnem prazniku Marijinega vnebovzetja povezala z Devico Marijo in jo prosila za sporočilo. Najbolj nenavadno, če temu lahko tako rečem, pa je, da sem se nevede zaradi mraza med različnimi brisačami zavila natanko v brisačo njene barve. Pa nikoli se ne pokrivam čez glavo! Naključij res ni! :)
 
 
Devica Marija, kaj nam sporočaš ob današnjem prazniku?

»Najdite mir v sebi in mir se bo ustvaril okrog vas. Ne pustite, da vas drugi spravijo v konflikte, jezo, razočaranja. Najdite notranjo moč, da se odločate za tisto, kar želite v svojem življenju. Naj bo ljubezen vaše vodilo. Prinesete jo lahko cvetlicam, živalim, ljudem pa tudi kamnom in zemlji. Imejte spoštljiv odnos do vsega in vseh. Potem notranji mir ne bo izostal. Ne pustite, da vas okolica zapelje v svoje zgodbe. Sledite notranjemu bitju srca, ki točno ve, kaj je dobro za vas. Vaše vstajenje ni daleč. Pa to sploh ni pomembo. Pomembno je, da v tem trenutku širite ljubezen. To je vaša edina naloga. Ste orodje ljubezni na Zemlji. Od vas je odvisno, kakšen bo svet okrog vas. Ljubite znance in neznance. Kruha in ljubezni so potrebni vsi. S tem pa, ko boste širili ljubezen, bo tudi vaše srce vedno bolj polno ljubezni. Za vas bo vsak trenutek praznik. Zato vam ni treba čakati na vnebovzetje. Živite v ljubezni in ničesar drugega ne boste več potrebovali.

Moški, odprite že srca. Ženske so lačne vaše ljubezni. Potem pa se pritožujete, da vam ženske ne dajo tistega, kar vi potrebujete. Ko je ženska sita ljubezni, je boginja. Takrat lahko da svojemu moškemu vse in še več, kar potrebuje. Ne pozabite na to. Bo takoj več ljubezni na Zemlji. Ženske, ve pa se ne zapirajte za svoje zidove, ampak se potegnite za ljubezen. Ve znate odpreti moška srca. Vsaka ima ključ do srca svojega dragega. Samo pozabile ste to. Toliko zidov imate okrog srca, ker se bojite biti ranjene in zavrnjene, da enostavno ne veste več, kje je ključ, da odprete srce vašega moškega.

Otrokom pa ne pustiti jokati, ker so lačni ljubezni. Ko otrok joka, bodite pozorni, kaj mu manjka. Večina otrok joka, ne zato, ker bi jim manjkalo kruha, vode ali dobrih igrač, ampak predvsem ljubezni. Žal je tega v vaših družinah preveč. Če zmorete, objemite in dajte ljubezen vsakemu otroku, ki vam pride na pot. Zaprto srce otroka namreč ustvari največ pekla na svetu. Saj ga čutijo še generacije kasneje.

Zato si podajte roke, odprite srca in zaplešite ples ljubezni. Naj vas nič več ne ustavi, da bi nehali plesati v tem krogu. Ljubezni je na Zemlji toliko, kolikor je dovolite do sebe.« 
 
Z ljubeznijo :)
 
Agata
Inštitut za sr(e)čno družbo



sobota, 2. avgust 2014

Škoda, ker se ljudje ne zavedamo, čemu smo hvaležni


2. rojstni dan hvaležnosti

Naša Facebook stran Hvaležnost 365 praznuje danes 2. rojstni dan. Čestitke!:) To je projekt za moje srce, za mojo dušo. Ne rečem, da se mi je življenje zaradi tega projekta obrnilo na glavo. Je pa v mojem srcu in moji glavi dobila hvaležnost posebno mesto in mi pomaga, da je moje življenje dejansko vedno bolj srečno. Moč hvaležnosti je neverjetno podcenjena v današnji družbi. Imamo vse, hvaležnosti pa se ne zavedamo. Dejansko pa lahko ravno hvaležnost prinese v trenutku toliko toplote in sreče v srce, kot le malo drugih stvari. Če bi šli na samotni otok in zavestno vzeli s sabo samo hvaležnost in jo imeli v mislih in srcu vsak trenutek, ne bi potrebovali ničesar drugega za srečo. Koliko je še takih stvari, ki bi jih kot edine lahko vzeli na samotni otok za srečo?

Pri tem je pomembno pojasniti, da se hvaležnost rodi v srcu. Hvaležnost ne zraste v umu. Ko izrečemo besedico hvala, naj se zadaj začuti srce. Sicer je raje ne izrecimo. Lahko se jo sicer izreče tudi v tem primeru, a naj služi kot most, čez katerega vsa nehvaležnost steče stran od nas in naredi prostor za oder, kjer nastopi hvaležnost iz srca. Prava hvaležnost tako v sebi nosi magično moč osrečevanja. Osrečuje pa predvsem tistega, ki jo goji. Čeprav se hvaležnost v bistvu ne goji, ampak se rodi. Mi lahko le naredimo most, da z nas steče vse, kar nas onemogoča, da bi bili hvaležni. Šele tako je ustvarjen v srcu prostor za oder, na katerem se lahko rodi in zaživi hvaležnost. Le-ta pa zdravi in neguje vse okrog sebe.


Hvaležnost vnese v naše življenje vse, kar si želimo, če le znamo biti za to hvaležni. Dokler ne premoremo hvaležnosti do željenega, željenega ne bomo dobili. Hvaležnost je namreč ustvarjalna sila sveta. V vsakem trenutku smo dejansko za nekaj hvaležni, čeprav se tega običajno ne zavedamo. Bolni smo na primer, ker ne prenesemo več dnevnega tempa zadnjih mesecev in zbolimo. Mislimo, da si ne želimo biti bolni. Se pritožujemo nad vročino. V resnici pa smo hvaležni, da smo končno lahko doma in da se naše telo vsaj malce opomore od vseh naporov. Dejansko smo hvaležni bolezni, da nas je vsaj za nekaj časa osvobodila jarma našega destruktivnega uma. Skreirali smo si torej to, kar smo želeli, čeprav podzavestno. In temu smo hvaležni, če si to le hočemo priznati. Zato je pomembno, da se zavedamo, da smo v vsakem trenutku za nekaj hvaležni. Vprašati se moramo iskreno, čemu smo hvaležni v tem trenutku, in vedeli bomo, kaj ustvarjamo.



Hvaležnost je tako izjemno pomembna za ustvarjanje življenja, kot si ga želimo, s tem pa tudi naše družbe, v kateri želimo živeti. Čim bolj se zavedamo, kaj imamo in vemo, do katerih stvari čutimo hvaležnost, lažje bomo živeli v okolju, ki nas bo navdihovalo in osrečevalo. Življenje ni pravljica. Si pa lahko iz njega naredimo pravljico. Hvaležnost nam je lahko čudovito orodje do le-te. Ne zanemarimo njene izredne moči. Zato vas vse srčno vabim, da se nam pridružite na naši Facebook strani ter delite naše objave, komentirate in tudi sami dnevno skrbite za to, kam usmerjate hvaležnost. Skupaj bomo tako nadaljevali svoje poslanstvo širjenja zavedanja o moči hvaležnosti.

Povežimo se in ustvarimo svet, kot si ga srčno želimo :)

S hvaležnostjo do vsega in vseh :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

ponedeljek, 28. julij 2014

Zakaj je vreme tako deževno to poletje?

Vse, kar se okrog nas dogaja, je odraz nas samih. S to modrostjo nas razsvetljujejo šamani z različnih koncev sveta pa tudi kvantni fiziki prihajajo do istih ugotovitev. Tako sem se te dni vztrajno spraševala, kaj se dogaja, da je vreme to poletje s tako malo sonca. V meni sicer sije sonce pa tudi vročine ne pogrešam, vseeno pa se mi dogaja, da na skoraj vsakem koraku slišim pritoževanje nad vremenom. Pa poskušam najti odgovor na to uganko. Kaj se torej dogaja? Kaj počnemo ljudje, da ni sonca in vročine, katere smo bili v zadnjih letih tako navajeni? Po odgovor sem se obrnila na mojstra St. Germaina, mojstra manifestacije. Povedal mi je tole:


»Ha, ha, vi ste nori, da mislite, da ustvarjate vreme. Vreme je ustvarilo vas. Zemlja je bila tu pred vami. Je pa res, da vplivate na to, kako vi dojemate vreme. Dež nekdo vidi kot nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v danem trenutku. Drugi pa ga vidijo kot katastrofo. Na to imate vi vpliv. Vplivate torej lahko na to, kako boste vi dojeli, kaj se v okolici dogaja. Niste bog, da bi kreirali dež ali sonce. Vseeno ste bog in od vas je odvisno, kako boste ta dež dojeli. Razumete? Vaša naloga je spremeniti pogled na to, da je vreme, tako kot je. Ko to naredite, v končni fazi ugotovite, da je vreme točno tako, kot si želite. V prvi fazi sicer mislite, da niste bog in je prav tako. V drugi fazi pa ugotovite, da ste bog, saj je vreme točno tako, kot si želite in ugotovite, da ste bog. Spet imate prav.


  
Kaj sploh je narobe z dežjem? Dež je kot cesta, po kateri hodite in za katero se ne vprašate, kakšna je, ampak po njej pač greste. Sprejmete jo tako, kot je. Zakaj ne bi sprejeli dežja? Kaj je lepšega kot poslušanje dežja, ko potrkava po strehi, po listju. Kaj je lepšega kot naravna prha, ki nam jo nudi dež? Ste že stali goli pod dežjem? Kaj je bolj osvežujočega? Kaj je bolj očiščevalnega? Kaj da lepši občutek svobode? Privoščite si prho in videli boste, da je dež blagoslov. Če ga ni, jamrate. Če je, spet jamrate. Vidite, da ni bistvo skrito v dežju, ampak v tem, kako vi dojemate dež in kaj vi z dežjem storite. Ne pustite, da vas jamranje množice nad dežjem zvabi v ovoj otožnosti. Vprašajte se, kaj vam dež lahko lepega prinese in uživajte v njem.

Pričakovanja so vaš ključni sovražnik. Če bi se predali naravi in samo sledili ter sprejemali ritem narave, bi vam bilo vedno lepo. Videli bi, da je dež točno takrat, kot mora biti in da je sonce tudi takrat, ko je prav, da je. Vi, ljudje, pa si kar vnaprej vpičite, kaj bi želeli imeti, in potem ste stalno razočarani, namesto da bi se pustili presenetiti in uživali v tistem, kar pride, glede na okoliščine dane situacije. Torej, bodite brez pričakovanj in se samo prepustite trenutku, ki vam nudi vedno najboljše. Vaš odziv je spet najpomembnejši. Naj ta ne bo osnovan na pričakovanjih. Čudite se kot otroci. Mnogim se tako zdim čuden, ampak sam dojemam življenje kot eno samo enkratno zabavo. V vsakem trenutku se čudim in veselim kot otrok. Pa je potem tudi vreme vedno zabava, ne glede na to kakšno je. 


Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

sreda, 23. julij 2014

Na metuljevih krilih že 4380 dni ali 12 čarobnih zemeljskih let

Življenje je kot poezija. Lahko je težko ali prijetno, a še vedno je le kup črk, besed in stavčnih struktur, če v njem ni čustev in občutkov. Slednja namreč naredijo življenje posebno in vredno živeti. Če občutkov in čustev ni, preprosto ne živimo. Življenje pa ostane le kup zlogov in besed, ki nikomur nič ne pomenijo. Zato je neprecenljiva izkušnja, ko se srečata dve srci in si zapojeta pesem ljubezni ter naredita življenje posebno, zavito v kopico prepletajočih se občutkov in čustev.

Ne glede na to, kaj se med dvema partnerjema dogaja, je življenje vredno živeti. Hočeš ali nočeš, na koncu ugotoviš, da je bil vsak trenutek zaklad zase. Ljudje ga samo prevečkrat pozabimo uživati v posameznem trenutku. Objokujemo sedanjost, namesto da bi srkali vse lepote tega trenutka, ne glede na njegovo barvo in zvok. Žalostni sanjamo o prihodnosti, v katero ne verjamemo. Za nazaj pa spet objokujemo zaklad, ki ga v danem trenutku nismo uspeli užiti do potankosti, ker smo bili z mislimi, črkami in zlogi ujeti nekje v svoje iluzije. Zato je najlepše, ko se ljudje ustavimo in užijemo trenutke, ki so nam dani v zdaj. Tudi v partnerstvu.

Sicer pa je partnerstvo kot metuljeva krila. Nežno, krhko, a če si nežen z njim, te lahko popelje v daljna prostranstva nepozabnih, magičnih svetov. Zato je potrebno biti pozoren na vsak trenutek, vsak gib, vsako misel, vsako besedo. Nič naj ne bo samoumevno. Kajti če nismo popolnoma v zdaj in pozorni, kje letimo, lahko preletimo najlepše kotičke našega potovanja, ne da bi se tega zavedali. Potem pa tarnamo, da smo nekaj zamudili, ali se nam nič lepega ne dogaja. Poleg tega je stalno potrebno paziti na naša krila, da ostanejo čista in cela, da se na njih ne nabere prah in da se ne poškodujejo. Sicer se lahko potovanje predčasno konča, mi pa leta ostanemo v solzah, preden nam je dano, če sploh, da ponovno poletimo. Vsako partnerstvo oz. razmerje je tako potrebno negovati in čistiti vsak dan. Naj se ne konča in začne dan brez objema, poljuba, tople besede, skrbi za drugega. Naj se vsako ponovno srečanje začne s poljubom, ki srci napolni z valom ljubezni. Naj ne bo nobena ura odveč za usklajevanje želja glede usmeritev v letu. 



Kakšno poezijo spiše naše partnerstvo, je tako vedno odvisno od nas samih. Ne glede na okoliščine, smo mi tisti, ki ustvarimo metuljeva krila. Mi smo tisti, ki jih negujemo in jim določamo smer. Zato se nikoli ne prepustimo usodi, da usmerja naša krila in napolni naše partnerstvo s težo blatnih metuljevih kril. Tu smo, da se imamo lepo, da smo srečni. Če ne gre drugače, lahko še vedno ustvarimo nova krila. Ključno je, da ostanemo zvesti sebi, vemo, kaj si želimo in si to dovolimo ter ostanemo skoncentrirani na prav vsak trenutek leta.


 
Tako je za mano in partnerjem že 4380 dni ali 12 čarobnih zemeljskih let oziroma dolg metuljev let. V dobrem in zlu od prvega zmenka. Z iskrenostjo in spoštovanjem. Še vedno se vsak večer zahvalim, da ga imam ob sebi. V življenje mi je prinesel zrcalo, najboljšega zaupnika, sogovornika, učitelja in prijatelja. Še danes dobim solzne oči, če mu za hip predolgo gledam v mirno globino njegovih oči. Navdaja me z mirom, samospoštovanjem, upanjem in toplino pri srcu. Pa niso bili vsi trenutki lepi. A ker sva se znala ustaviti ob vsaki turbulenci, očistiti krila in naravnati najin let, sva šla skoraj nepoškodovana tudi čez peklenske destinacije. Še več, vsakič sva uspela zakrpati krila tako, da se v svoji mavrični barvi vedno bolj lesketajo. Obenem pa so sčasoma tudi še veliko bolj trdna, čeprav še vedno nežna, hkrati pa bolj precizna glede smeri leta. Ne glede na okolico in destinacije, nama je let vedno bolj všeč. Vse manj je strahu, vedno več je prostora za srce in srečo. Čas je za ta trenutek, za ljubezen.

Naj živi ljubezen :)

Z ljubeznijo :) Agata
Inštitut za sr(e)čno partnerstvo

petek, 18. julij 2014

Kako čez težo teh dni?

Srčno pozdravljeni,

poletje je zaradi novih energij, ki prihajajo na Zemljo, precej naporno za marsikoga. Nad slabim počutjem tarnajo celo tisti, ki k temu niso nagnjeni. Nič narobe. Več o tem, kaj storiti, pa tule.

Številni me namreč kličete in mi tarnate, češ da so dnevi pred in po tokratni polni luni neznansko naporni. Zato sem vzela v roke karte Doreen Virtue in prosila za vodstvo boginj. Oglasila se je afriško-brazilska boginja Yemanya. Kaj mi je sporočila, ko sem jo vprašala, zakaj so ti dnevi tako težki in kaj naj storimo, da bi nam bilo lažje, vam zaupam tule:

Boginja Yemanya: »Sprostite se. To je v teh dnevih edino, kar lahko naredite. Prepustite mi vse vaše bolečine, vse dvome, vse skrbi. Vso težo, ki jo nosite, samo spustite. Na Zemljo prihaja val novih energij, ki vam pomagajo, da na hitro spustite iz sebe vse, kar vas ovira, da bi bili srečni. Spustite vse, kar vas bremeni. Vso tesnobo, vso bolečino, samo sputite, da odteče. Čim manj se zapirajte. Manj, ko se boste upirali, lažje vam bo in več teže boste spustili. Najtežje bo tistim, ki uživajo v trpljenju, ki si ne dovolijo užitka, sreče. Prosite me, da vam pomagam odnesti vse trpljenje, vsa bremena. Nič ni narobe z vami. Nič drugega vam ni treba storiti. Samo spustite vso težo skozi sebe, da odteče stran. Čas je, da postanete lažji, da zadihate s polnimi pljuči. Prihajajo velike spremembe. Ni več potrebno, da v sebi nosite temo. Ne potrebujete je več. Zato bo le-ta silila ven. Na tak ali drugačen način. Kdor ne bo pripravljen spustiti te teme iz sebe, lahko tudi umre. Ni več prostora zanjo. Predvsem dobro očistite srce in spravite iz njega vso kramo in ga napolnite s svetlobo. Naj zažari. Če srce žari, bo vsa okolica žarela. Dajte, zberite pogum in se otresite vsega težkega in mi ga predajte. Tu sem, da vam pomagam. Seveda pa je odločitev vaša. Vi se odločate za vašo dobro srečo. Če je nočete, vam je nihče ne more prinesti. Žal ne morete videti, da na Zemljo prihaja toliko svetlobe te dni. Vi je ne občutite, ker se je v vas prebudila tema in hoče ven, na plano. Če jo spustite, boste začutili, da življenje na Zemlji ni več tako kot prej. Odprite se za spremembe. Sem tu, da vam pomagam.«

Glavni val teh novih energij prihaja zdaj, manj intenzivno pa bo na nas deloval še nekaj časa



Boginja Yemanya
Zato vabljeni 10.9. ob 19:00 na skupinsko regresijo ob polni luni, kjer bomo skupaj počistili tisto, kar sami nikakor ne uspete spustiti.

• Vso težo, ki se je zavedamo in tudi tiste, ki se je še ne zavedamo, bomo pod vodstvom višjega jaza dobro sčistili.
• Za pomoč bomo prosili tudi boginjo Yemanya, da nam pomaga odvreči vse trpljenje in bolečino ter v naše življenje priklicati srečo.
• Odkrili in odstranili bomo razne samodestruktivne vzorce iz skupine.
• Pogledali bomo tista življenja, ki nas najbolj blokirajo, da bi se sprejeli in se znebili vsega, kar nas blokira, da bi se dobro počutili v svojem lastnem telesu (občutek biti grd, občutek gnusa itd.).
• Predihali bomo tiste občutke in občutja, ki bodo skupino (posameznike v skupini) v danem trenutku najbolj onemogočali, da se sprejmejo in spustijo nove energije v sebe (npr. občutek, da nisem dovolj dober, jeza do sebe, strah pred izpostavljanjem, strah iti naprej).
• Aktivirali bomo tiste moči in sposobnosti (šli v tista življenja, kjer smo jih pustili), ki se z valom novih energij ne bodo sami od sebe.
• Še kaj se bo našlo glede na potrebe skupine.
• Na koncu bo še nekaj časa posvečenega za razreševanje vaših osebnih trenutnih izzivov.

Glede na vaše želje, se oblikuje taka skupinska regresija že za naslednji četrtek, 24.7., ob 19:00. Če se nam želi še kdo pridružiti in bo prostor, naj se javi.

Za vaša vprašanja in prijave nam lahko pišete na institut@srecno.org

Sicer pa srčno vabljeni tudi na individualno regresoterapijo.

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

nedelja, 13. julij 2014

Ivan Cankar novi vladi na pot

Sem se pred nekaj dnevi pogovarjala s prijateljico pa mi je namignila, da bi bilo o tem, kako narediti iz Slovenije deželo obilja, dobro povprašati našega pisatelja in velikega domoljuba Ivana Cankarja. Ideja mi je bila takoj všeč. Pa sem šla v akcijo. Tule je najin pogovor na zaspan nedeljski dan, ko so potekale volitve v državni zbor.



Kaj svetuješ bodočemu mandatarju, da stori za Slovenijo takoj, ko formira vlado?

Ivan Cankar: »Mandatar naj najprej dobro zbere svoje sodelavce. To je njegova baza. Sam ni nič. Če bo imel sodelavce, ki bodo dejansko stopili skupaj in z njim želeli narediti nekaj dobrega za Slovenijo, se lahko naredi dober premik za Slovenijo. Če bo mandatar skrbel le za to, da je na čelu in ne bo imel vizije, kaj narediti s Slovenijo, se vam ne obeta nič dobrega. Nujno je potrebno prevetriti tudi ljudi, ki so takoj pod vlado, torej upravo in vse, ki jim je vlada nadzornik ali vodja. Premalo ljudem na položajih v Sloveniji je resnično mar za druge. Večini je mar le za lastno rit. Domoljubja, narodne zasveti ni. Žal. Tu ima mandatar ključno vlogo. Če bo dejansko želel narediti nekaj dobrega za Slovenijo, bo zbral ekipo ljudi, ki bodo dali vse od sebe, da se speljejo potrebne spremembe. Nujno je zasledovati cilje države pred osebnimi cilji. Tega danes v politiki ni več. Saj so včasih tudi bili v politiki posamezniki, ki jim je bilo mar le za njihove lastne interese, vseeno to ni bilo edino merilo udejstvovanja v politiki. Zato je nujno potrebno, da mandatar nabere okrog sebe ljudi, ki jim je mar za druge ljudi, za domovino. Tu se vse začne in konča. Pot ni težka, a le pravi ljudje jo lahko najdejo.

 
Kaj konkretnega svetuješ, da storijo vodilni politiki, da bi Slovenija postala dežela obilja?

Naj se nehajo tožariti, ampak naj pogledajo, kaj lahko naredijo dobrega za Slovenijo. Naj se povežejo z gospodarstveniki, z ljudmi v tujini, s kmeti, z delavci. Rešitev za vaše težave ni pri enem človeku v vladi, ampak pri kmetu, obrtniku, tistemu, ki želi nekaj dobrega za Slovenijo. Od tu se morajo najti rešitve. En sam človek ne more več rešiti Slovenije. Le če se začne upoštevati dejanske potrebe ljudi, se lahko naredi dobro strategijo. Med ljudmi je kopica dobrih idej, samo ne pridejo do vlade, ker se le-ta ukvarja le s sabo in svojim bogatenjem ter napuhom. Saj so bili včasih politiki tudi polni samih sebe. Samo jim je bilo vseeno mar za ljudi. Sicer so jih odstranili. Zato morajo vaši politiki med ljudi in začeti reševati konkretne izzive, ne imaginarnih, ki jih vidijo iz svojih pisarn. Politiki živijo v svojem svetu blišča in napuha. Niso v stiku z realnostjo. Nujno morajo med ljudi. A ne le med svoje privržence, ki jim slepo sledijo, ampak med ljudi, ki potrebujejo pomoč. Nujno je, da se nehate deliti, da greste vsi v isto smer. Saj je prav, da ima vsak politik svoj pogleda na svet, a vseeno se morate zediniti v osnovnih zadevah in potem v to smer skupaj jadrati. Ne si metati polen pod noge vsa štiri leta le zaradi samopomembnosti. Čas je da postane politika prostor za ideje in rešitve, kjer govori tisti, ki ima predloge za izboljšave. Ne pa le prostor za bojevanje za svojo premoč nad drugimi. V politiki morate spremeniti pravila igre. Demokracija je v redu. Pravila igre pa morate zamenjati. Vse sestanke je potrebno zastaviti bolj konstruktivno, kjer bo zmagovalec tisti, ki gradi, ki da boljše predloge. Blatenje, obtoževanje in vse neprimerno vedenje mora iz politike ven. Potrebno je uvesti samocenzuro. Politik, ki ne prispeva predlogov, ki se ne vede primerno, ki čuti, da ni kos svojemu delu, se mora sam izločiti. Stranke se morajo med sabo prevetriti. V kolikor stranka ugotovi tekom mandata, da kakšen član ne deluje v skladu z njihovimi moralnimi in strokovnim merili, ga imajo pravico izločiti in povabiti nove člane medse. Politika bi morala postati bolj igra skupnih uspehov kot pa igra moči. 


Kaj predlagaš, da se stori za dvig narodne zavesti?

V šole je potrebno uvesti več ljubezni do domovine. Le-ta namreč ni odvisna od tega ali smo v krizi ali v recesiji. Ljubezen do domovine se privzgoji skozi kulturo. Več je potrebno plesati in peti narodne pesmi. Otroke je potrebno spodbuditi, da raziskujejo svoje lastne korenine. Da raziskujejo narečja svojih prednikov, da gredo na teren in poskušajo začutiti, da ni Slovenija le kup trgovskih centrov, ampak da je nekaj bolj subtilnega, nekaj nežnega, nekaj sladkega, kar zavibrira v srcu kot najlepša melodija. Meni še danes na oči prilije solza, ko samo pomislim na svojo domovino. Starejši pa morajo spet začeti brati slovenske pesmi, odkrivati našo pravo zgodovino, običaje. Predvsem pa pojdite v naravo in se povežite z rodno zemljo, ki ji ni para. Ni je prsti, kamenja, ki bi imeli za vas tako prijeten vonj in v vas zbudili toliko prijetnega občutka, kot se to zgodi na rodni prsti. Verjemite mi. Poskusite. Lahko hodite po svetu, greste v sanjske kraje. A ko se boste vrnili domov, bo vaše srce najbolj srečno. Tisti, ki bo šel na zemljo in začel gojiti svoje rastline, bo težko zapustil to prelepo deželo pod soncem. Pojdite v gozd in prisluhnite šepetu gozda in slišali boste zgodbe, ki jih drugje ne morete slišati. Vi se jih sicer ne zavedate, a če boste dobro prisluhnili, boste odkrili, da domovina niso samo ljudje, ampak da celo drevesa pojejo drugo pesem kot drugje po svetu in da drevesa doma pojejo najlepšo pesem za vaše srce. Ne pozabite, da niste sami. Domovina niste samo ljudje. Ves prostor jo ustvarja. Odgovorni ste zanj. Ne pustite, da vam ga vzamejo, ker ste nevedni tepci. Združite glave, pojdite h koreninam, sledite sanjam in pustite tistim, ki imajo dobre rešitve za vse, da vam pomagajo, da ponovno postanete ponosen narod.

Inštitut za sr(e)čno družbo

ponedeljek, 23. junij 2014

Sporočilo Rudolfa Steinerja ob dnevu državnosti

Tokratno sporočilo je nastalo iz navdiha s srečanja s čudovito gospo, katere naloga je nadaljevati delo Rudolfa Steinerja. Ko sva skupaj raziskovali, kaj je njeno poslanstvo, se nama je namreč pridružila zavest Rudolfa Steinerja. Ob predanih modrostih, ki jih je prejela gospa, sem si zaželela, da Rudolfa Steinerja povprašam še o zadevah, ki se tičejo naše države na splošno. 


Kako lahko združimo celo Slovenijo?

Rudolf Steiner: »Samo z veliko srčne energije. Tako da odprete srca in se povežete z njimi v eno samo polje ljubezni. To je edina pot. Ste že začeli. Ta val se bo širil. Se že širi. Samo priti mora pravi trenutek za vsakega posameznika, da ob pravem času odpre srce in se vam pridruži. Ko boste v tem polju, ste močnejši kot največji narodi na svetu. Največjo moč v tej realnosti ima prav ljubezen. Vi se tega žal ne zavedate, ker je bilo v preteklosti veliko stvari zavitih v škatlo, na kateri je pisalo ljubezen. Mislili ste, da ste dobili ljubezen, a notri ni bilo ljubezni. Veliko ljudi je bilo kaznovanih, obsojenih, žrtvovanih ali kako drugače izkoriščanih ali zlorabljenih v imenu ljubezni. Ni pa za tem bilo prave energije ljubezni. Zato razumsko ne ločite, kaj je ljubezen in kaj ni. Srce je edino, ki začuti, kaj je ljubezen in kaj ni. Z ljubeznijo zaresonirate ali pa ne.«

Kaj storiti s politiki, ki nas peljejo vedno globlje v prepad?


Rudolf Steiner: »Pustite jih pri miru. Ne ubadajte se z njimi. Ni vredno. Volite tistega, ki se vam zdi najboljši. Tistega, ki se bo zavzemal za to, v kar verjamete in po čemer hrepeni vaše srce. Z drugimi se ne ubadajte. Poskrbite za čistost svojih misli in dejanj. Ne počnite stvari, ki jih pri drugih ne odobravate. Storite le to, kar bi želeli, da počno vsi. Politiki bodo slej ko prej plačali svojo ceno. To ni vaša stvar. Poskrbite za svoj obraz. Da boste lahko sebe pogledali v ogledalo in si rekli, da se imate radi in da ste vredni ljubezni stvarstva. Kaj potrebujte drugega? Nič. Noben politik vas ne bo rešil. Nima moči. Moč ima le, dokler mu vi predajte svojo lastno moč, ker počnete stvari, zaradi katerih si ne upate pogledati v ogledalo. Ko boste sebe sprejeli take, kot ste, bodo politiki točno taki, kot si jih želite. Takrat pa spet ne bo pomembno, kakšni so. Razumete? Obrnite se zgolj navznoter in počistite pred svojim pragom pa bo Slovenija v trenutku rešena. Vprašajte se, ali ste sosedu lagali; ali ste trgovca okradli za en cent; ali ste šefu lagali, da ste ves dan delali zavzeto; ali ste varali ženo, ker ste imeli pet minut časa za neumnosti; ste otroku dajali zgled, ki ga sebi nikoli ne bi ipd. Vidite, koliko stvari imate za opraviti, preden se sploh lahko začetne ukvarjati s politiki? Počistiti svoje misli, svoja dejanja, svoj vpliv na svet. Nihče ni dovolj majhen, da ne bi mogel pokvariti sveta in ga pahniti v izgubo. Se zavedate svoje moči?!!! Vsak izmed vas je v bistvu politik, ki ga ne marate. Dajte narediti spremembo že v tem trenutku. Lahko je majcena. A vplivala bo na svet kot ena sama domina in iskrica v temi.«


Kaj nam svetuješ, da storimo, da najlažje zaživimo v harmoniji z naravo, da bi bilo na našem področju, v Sloveniji, čim manj ujm, da bi bila narava zdrava, mi pa srečni?


Rudolf Steiner: "Nič vam ni treba narediti. Vse je že, kot mora biti. Narava je zdrava. Vi niste, ker ne razumete, da ste del narave. Se ločite od narave in se jemljete kot ločen del narave. Ključno je, da sebe spet začnete jemati kot del narave. Ker ste le del narave. Ko boste naredili ta premik v glavi, bo vse steklo samo od sebe. Naravno in brez težjih sprememb se boste pozdravili. Samo enačbo morate doumeti. Niste ločeni od narave, ampak ste del narave. Ko se uglasite z naravo, boste avtomatično zdravi. Potem boste točno vedeli, kaj piti, kje kupiti hrano, h komu iti na zdravljenje, kje postaviti hišo, da boste varni in zdravi, kdaj sekati drevesa, da bodo le-ta dala najboljši les in da boste stalno v obilju. Zaprite luči elektriko, ko je tema in vstanite z jutranjo zoro. Opazujte živali in poslušajte lastno telo. Prisluhnite rastlinam, kaj vam šepetajo vsaka zase. Saj boste potem točno vedeli, katero ubrati, da se boste počutili najboljše. Naj bo nebo vaš oče, narava vodnik, srce pa tisti, ki točno ve, kje biti, da boste na pravem mestu. Dotikajte se mame Zemlje in vdihujte esence iz zraka, da sčistijo vse vaše celice. Naj vas voda sčisti vsak dan, ogenj pa naj vas transformira in združi ob večerih ljubezni."

Inštitut za sr(e)čno družbo