četrtek, 19. avgust 2021

Ko je vse popolno ...

Ali je kakšen zahod nepopoln, sem se vprašala enkrat, ko sem bila na obali to poletje in sem nekaj časa nepremično strmela v rdečo kroglo, ki se je potapljala v spokojno modrino.

Ko zagledamo tako nebeško lepoto in preden vklopimo možgane, nas vsak sončni zahod presune.

Dokler gledamo s srcem, je ta hip vse popolno.

Samo smo.


Šele ko se vklopi glava, izgubi čar navidezne popolnosti. 

Tako je tudi z vsem ostalim. 

Dokler gledamo nekaj z otroškim začudenjem, kot da to vidimo prvič, smo v miru in smo eno z vsem.

Čim pa se vklopi naš ego, ki stalno išče napake, ločuje, razčlenjuje, svet popolnosti in harmonije izgine.  

Iz raja pademo v grdi svet napak.

Dokler se lotevamo iskati tisto »pravo«, »dobro«, »brez napak«, izločamo vse nepravo z napakami, ki pa ima ravno tako svoje mesto, brez katerega svet popolnosti ne more obstajati. 

Kaj nam torej pomaga perfekcionizem?

Če je produkt glave, nam vsem samo škodi. Prinaša težo, nemir.

Če pa prihaja iz naše notranjosti in je izraz naše ustvarjalne sile, ki želi nekaj ustvariti, kar navzven za opazovalca izgleda kot popolno, pa vnaša v prostor harmonijo, mir in življenje. 

Zato se učimo od narave, kako nas zna pustiti odprtih ust vsaj za nekaj trenutkov, ko je vse popolno in na svojem mestu.

Ko ni niti enega če ... kaj pa, ko bi ... samo to manjka ... itd. Vse samo je ♥♥♥ 

Do zdaj najbrž ni nihče od vas, ki to berete, pomislil na to, kje je fotografija narejena. S slike sevata spokojnost in tišina. 

Slika je narejena na plaži polni ljudi. Eni gledajo zahod, par za mano se nekaj prička, dva se poljubljata, otroci igrajo badminton... Vsak je v svojem svetu. Vsak ima fokus tam, kjer pač želi.

Jaz sem si iz trenutka naredila popolnost. Kaj pa boste vi, je na vas.

Veliko popolnosti v nepopolnosti vam želim.

Pa kanček te nepopisne lepote z obale vam pošiljam v srce ♥♥♥ Agatha

P.S.: Pa nič pričakovanj glede jeseni. Ne predvidevajmo. Soustvarjamo že danes tako jesen, kot si jo želimo. Lahko imamo željo, jo izrazimo, jo poskušamo uresničiti. Pričakovanja pa spustimo, ker nas okolica potem dela samo nesrečne, ko ne izpolni vedno naših pričakovanj. Opazujmo okolico, nato pa se odzovimo v skladu s sabo.

Pa še enkrat moj video o pričakovanjih, če koga še mučijo pričakovanja:


Inštitut za sre(č)no družbo


Ne pustimo se ločevati

Poletje je še vedno tu. Naj bo čim bolj brezskrbno. Čim več se družimo.

Sicer pa bodimo dostojanstveni kot najbolj vrla kraljica :)


Čas je za ljubezen ♥♥♥

Ne pustimo se ločevati, da bi prišlo do novega holokavsta, apartheida, kast ali kakršnekoli druge oblike segregacije!!! 

Z nobeno gripo, HIV-om, rakom ali demenco se ne ločujemo.

Ne pustimo, da se ločujemo zaradi COVID-19. 

Če se z nekom ne strinjamo v idejah, prepričanjih ali željah, začutimo tisto globljo povezanost med nami kot bitji. 

Me je stranka besna klicala neko popoldne v juliju, kako je jezna na moža, ker se ne strinja z njegovo odločitvijo glede cepljenja.

Jeza je postala zid, da ljubezen ni mogla teči med njima. Povsem sta se sprla. Šla sta vsak na svoj sprehod. 

Ko sem ji pomagala, da je predelala jezo in se kljub drugačnim pogledom glede cepljenja povezala s svojim možem, sta bila v 10 minutah spet prijatelja.

Ljubezen je začela teči. Gospa se je opravičila možu za svoj izpad, saj ga ljubi. Zato je bila jeza tako silovita. 

Vsak je svet zase. Pustimo drugim živeti njihovo življenje. Njihovo telo je njihovo telo. Ne lastimo si, kar ni naše. 

Ne pustimo se ločevati na ljubezni vredne in nevredne!!!

Ravno tako kot pri otroku. Lahko sicer ne odobravamo otrokovega dejanja, a vseeno še vedno čutimo, da ga imamo radi. 

Stvari, ki jih ne odobravamo, lahko na primeren način pojasnimo, ljubezen do njega pa na primeren način pokažimo.

Najdimo način, da smo povezani z drugo osebo na globljem nivoju, da ljubezen lahko teče kljub drugačnim dejanjem, mislim ali pa občutkom. 

Ne govorimo le o enosti. Živimo jo ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sre(č)no družbo