Veliko revščine je dandanes v vseh oblikah. Ne zatiskajmo si oči. Jao, kakšne zgodbe poslušam.
Vseeno, potrudimo se slediti srcu. Tako se vedno najde neka pot za več sreče :) ♥♥♥
Nedaleč od mene živijo starši, ki svojih otrok ne morejo peljati na drago potovanje te počitnice. Jim je težko, ko se sošolci njihovih otrok hvalijo o doživetjih čez lužo, v tropih? Hm ...
A to še ne pomeni, da se otrok, ki nima tako premožnih staršev, ne more imeti lepo.
Pri meni je bila te dni mama, ki jo je njen višji jaz potolažil, da svojo hči in sina popelje na več krajših potovanj po Sloveniji. Naj gredo po poti svojih prednikov, raziščejo svoje korenine (od kod vse prihajajo predniki) in gredo po krajih iz slovenskih knjig, pripovedk, bajk itd. Naj spoznavajo Slovenijo skozi naše junake.
Predvsem je mama dojela, da je ključno, da ona uživa in najde rešitev, kako bi se imeli fajn. Četudi ostanejo doma. Če je njej super, bo duh sreče prenesla na otroke.
Upam, da bo to komu v pomoč.
Včeraj je bila omenjena mama z otroki na kraškem koncu. Baje so raziskovali svoje staroverske korenine. Zraven so brali knjigo V siju mesečine: https://mojkras.wordpress.com/v-siju-mesecine-knjiga/
Dragi Boris Čok, super, a?
Navdušeni so :)
Danes naj bi bili na drugem koncu naše kokoške.
Sreča ni daleč :)
Zagrabimo jo ♥♥♥
Pa pomagajmo sosedu in sosedovim otrokom, če lahko ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org
Ni komentarjev:
Objavite komentar