Kaj bi bilo, če bi se vsi strinjali o vsem?

Ta teden sem imela na AI-coachingu tri poslovneže, ki so se name obrnili, češ da imajo težave, ker se z nekom ne ujamejo v istem pogledu na neko zadevo. Vsak je imel sicer povsem drugačno zgodbo. Nekje je šlo tudi za zelo velike vsote.

Zakaj vam to pišem? 

Ker je edina naloga sveta, da sprejmemo drugačnost drugih. Da se je ne bojimo. Da živimo sebe in hkrati pustimo drugim živeti sebe.

Ko bomo to dojeli, je svet v raju. Posli pa ena sama harmonija in platforma za obilje za vse. 

Vsi moramo slej ko prej spoznati, da ni potrebno, da se strinjamo drug z drugim. Če se ne, ni s tem nič narobe.

Kaj bi bilo, če bi se vsi strinjali o vsem? 

Vsi bi vozili enak avtomobil, živeli v enakih hišah, oblačili enaka oblačila, hodili spat ob isti uri, jedli enako hrano itd.

A ne bi bil svet pust, dolgočasen?

Ravno v tem, da smo tako različna bitja na istem planetu, je čar življenja. 

Hvala bogu, da imamo različna mnenja, poglede, ideje o vsem. Da smo pač drugačni. Eni debeli, drugi suhi, eni črni, drugi svetli, eni verujemo v Alaha, drugi v Šivo itd. 

Bistveno je, da tega ne jemljemo osebno. 

Če človek nima istega mnenja kot mi, ni s tem nič narobe. 

Še vedno lahko ljubezen teče. 

Še vedno lahko spijemo skupaj kavo in se strinjamo o čem drugem. 

Ne potrebujmo biti vsi enaki in istega mnenja, prepričanja, istih želja. 

Si pa moramo priznati, da nam je mogoče lepše v drugi družbi. Vse dobro.

Mogoče se kdaj kasneje zopet najdemo v kakšni drugi zadevi.

Pustimo drugim, da imajo svoj svet, tako doma kot v poslu. Seveda, dokler to ne posega v našo bit tako, da mi ne živimo sebe. 

Bistven je naš svet. Kako živijo drugi, je njihova stvar.

Ko smo to razčistili s poslovneži, se jim je odprl povsem drug svet. Vse poslovne težave smo postavili v povsem novo perspektivo in večina teh se je zelo hitro razrešila. 

Če nekomu rečemo danes »ne«, ne pomeni, da se ne najdemo skupaj kdaj kasneje. 

Dajmo si prostor za živeti sebe, tako v poslu kot zasebno ♥♥♥

Srčen pozdrav, veliko različnih mnenj, idej in izkušenj. Predvsem pa veliiiiko ljubezni, Agatha ♥♥♥ 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org 

Je že čas za upor?

Sicer pa poslušam veliko pritoževanja čez politike, sistem, odnose. 

»Politika želi omejiti civilno iniciativo«, »zapravlja davkoplačevalski denar« itd. 

Je že čas za upor? 

Ja, živimo v posebnih časih. Negotovost je velika. Navidezna varnost sistema, v katerem živimo, je izpuhtela v zrak. Ne vemo, kaj bo jutri. 

Lahko se predamo, jamramo in upamo, da nas bo kdo rešil. Smo v nemoči. Se utapljamo v strahovih in izgubljamo upanje v boljši jutri.

Ja, lahko nas strahovi odnesejo tudi v jezo, celo sovraštvo. Se upiramo tistemu, kar nam ni pogodu.

A upor nosi s sabo zelo težke, destruktivne energije. Energijo dajemo tistemu, proti čemu se upiramo. Ob tem potrošimo ogromno energije. Podlaga za upor so namreč strahovi. Delujemo s silo, na silo. Smo destruktivni, do sebe in okolice. 

Kje je torej rešitev? 

Seveda, da nismo pasivni, kot sem pisala na začetku.

Enkrat se je treba soočiti s situacijo, sicer vedno bolj lezemo v globoko brezno.

Sprejeti moramo situacijo tako, kot je, in z notranjim mirom, ki hkrati nosi enormno notranjo moč, ki nam daje zagon, da ukrepamo, smo aktivni, proaktivni. 

Rekli bi, da delujemo iz sebe, iz srca, iz svojega notranjega bistva. 

Imamo občutek, da smo vodeni, da je nekaj večjega od nas, kar nas žene v proaktivno dejanje in nas še dodatno polni. V končni fazi se vzpostavi harmonija, ravnotežje v okolju. 

Če želimo torej spremeniti družbo, v kateri nam bo na dolgi rok vsem boljše, bodimo pozorni na svoje delovanje, doživljanje sveta in izražanje.

Ne trudimo se z borbo, ki je usmerjena v uničevanje.

Če čutimo, da smo nastrojeni borbeno, počistimo s strahovi in se potem opazujemo, kaj si še želimo.

Si še želimo narediti isto? Če da, potem to storimo.

Sicer pustimo tisto, proti čemu smo se želeli boriti, pri miru.

Nikoli torej ni čas za upor in borbo.

Vedno pa je čas za AKCIJO ♥♥♥

Lahko je dejanje na koncu navzven isto, a energije, občutje in posledice so lahko povsem drugačne. 

 

Ni izgovorov. Vedno se najde pot ♥♥♥  Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Zakaj bi se učili povezovati z višjim jazom - kvantnim poljem?

Univerzalni zakon sreče pravi, da delovanje iz srca (torej v skladu s sabo, s svojim notranjim bistvom, svojim višjim jazom, in ne iz strahov) prinaša notranji mir in srečo. Ko se torej povežemo z višji jazom, vedno dobimo pomiritev ne glede na stopnjo občutenja težav(e) trenutne situacije. Bolj ko se povezujemo, več optimizma smo zmožni pritegniti v svoj vsakdan. 

Višji jaz nam omogoča dobiti vpogled v življenje, ki ga naš vsakdanji, zavestni um ni sposoben pridobiti. Pomaga nam, da vidimo tisto resnico, ki nam jo ego zakrije. Ogne se kolektivnemu pogojevanju. Tako veliko lažje razumemo sebe in svojo okolico. 

Povezovanje z višjim jazom nam omogoči dostop do potopljenega dela naše osebne ledene gore, do podzavesti in nezavednega. S tem lahko začnemo spreminjati svoje življenje v tako, v katerem smo lahko srečni. Odpre se nam namreč povezava z nezavednim, kar nam omogoči, da lahko spremenimo svoje vzorce in prepričanja, s tem pa doživljanje vsega. 

Ko dostopamo do višjega jaza, si odpremo vrata do kvantnega polja, do informacij o vsem, kar je dostopno nam kot delčku zavesti, ki je večna. Tako lahko dobimo informacije, kaj naša prst na njivi potrebuje, da je zdrava; kaj potrebuje naš ljubljenček, da se dobro počuti; kaj manjka nerojenemu otroku, da bi se dobro razvijal; kaj potrebuje od nas za srečo naš partner ali naš posel itd. 

S pomočjo povezovanja z višjim jazom postanemo bolj intuitivni. Bolj ko se zavedamo te naše notranje modrosti, bolj smo vsak trenutek namreč pozorni na vse notranje zaznave (ne le zunanje čute). Mogoče nam tako pomaga notranji krik, da se ustavimo preden zgrmimo čez prepad, za katerega ni bilo opozorila. Bolj smo pozorni na notranje slike, ki nam kažejo, da se za neko osebo skriva nekaj, kar nam ne bo v korist. Bolj zaupamo svojemu védenju, ko kar nekaj vemo, pa sploh ne vemo, od kod nam vse to znanje. To je zelo pomembno tako za naše zasebno, družbeno kot tudi poslovno življenje. 

Ko delujemo v skladu z višjim jazom, delujemo v najvišje dobro vsega, ustvarjamo harmonijo. Zato ko smo v življenju v zadregi, kako se odločiti, se povežemo z višjim jazom, da bi dobili nasvet, ki je v naše najvišje dobro in s tem v najvišje dobro vsega. 

Višji jaz deluje v zdaj. Zato nam pomaga, da začnemo sebe ločiti od vseh zgodb, s katerimi se identificiramo. Preteklost in prihodnost nam pomaga dojemati kot zgodbo, ki nima nič s sedanjim trenutkom. 

V svetu ogromnih količin informacij, kjer sodobna tehnologija omogoča vse več tudi lažno ustvarjenih informacij, je pravi blagoslov, da se lahko povežemo z višjim jazom in se tako lažje prebijemo do tistih informacij, ki so za nas relevantne ali dobrodejne. Ko se moramo hitro odločati, nam tako višji jaz lahko pomaga, da se ognemo dragim in dolgotrajnim analitičnim orodjem in postopkom prebijanja skozi poplavo informacij. To nam koristi tako na zasebnem področju kot v poslu. 

Ko se povežemo z višjim jazom, lahko pridemo do uvida, zakaj smo potrebovali določen spor in lekcijo, ki je iz tega sledila. Tako uvidimo, kako postopati v takem sporu ali celo na sodišču. Z vso notranjo bitjo se znamo postaviti zase in pustiti, da gre od nas, kar nam ne pripada. Na koncu smo tako resnično mirni. Pa tudi ne vlečemo več podobnih spornih zgodb v svoje življenje. 

Za višji jaz ne obstaja linearni čas. Vse je tukaj in zdaj. Zato je informacija, ki jo pridobimo v trenutku povezovanja z višjim jazom taka, kot je za nas najbolje v tem danem trenutku. Je izvrstna pomoč za usmeritev naprej. 

Sicer pa bolj kot se povezujemo z višjim jazom, bolj se zavedamo sinhronosti, prepletenosti vsega. Vse bolj čutimo in se zavedamo, da vse, kar se nam zgodi, je le projekcija tega, kar smo. Vedno bolj pa znamo prisluhniti tudi svojim notranjim čutom, vse več signalov prepoznamo, ki nam jih višji jaz pošilja.

Veselo povezovanja vam želim :) Za več informacij pa mi lahko pišete na institut@srecno.org, Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org 

Kaj sem jaz v tej družbi?

Zloglasni virus je v družbi individualistov pokazal na kup problemov, ki jih je današnja družba s sistemom, kot je, izvrstno prikrivala s potrošniško bogato naloženo mizo sanjskih dobrin.

Zdaj zopet vidimo, kako smo kot posameznik šibki in ranljivi. Sami se sicer rodimo in umremo v instituciji. Virus pa je pokazal, kako odvisni smo dejansko vse življenje od drugih, od družbe.

Zato je zdaj čas, da se vprašamo, kaj potrebujem od družbe in kaj lahko družbi damo?

Kaj sem jaz v tej družbi?

Kaj lahko v svojem življenju spremenimo, da bi nam bilo lepše že danes?

Pustimo ob strani, zakaj je virus prišel na Zemljo. Ni pomembo v kakšno teorijo verjamemo.

V vsem je dobro in slabo.

Poskusimo iz virusnega obdobja potegniti tisto dobro. 

Virusi in bakterije so bili in bodo. Kadarkoli v preteklosti bi se lahko na potovanjih ali doma okužili z njimi s kakšnim izmed takih, ki so smrtno nevarni. Na infekcijski kliniki imajo vedno kakšne take nepojasnjene primere.   

Zato poskušajmo to, kar se naučimo tu v času zloglasnega virusa, prenesti v svoj vsakdan.

Kako se obnašamo na javnih straniščih? Si umivamo roke v službi?

Kakšen je naš odnos do osebnega prostora drugih?

Znamo dati prednost, koga počakati v vrsti, da pride mimo?

Kaj nam zdaj pomeni osebna razdalja 1,5m?

Jo spoštujemo?
   
Saj ni pomembno, koliko se sami počutimo ranljive. Mogoče se počutimo v izvrstni formi in nedotakljivi za virus. 

Vseeno, lahko ga poberemo nekje in je naš imunski sistem dovolj močan, da ga premaga. Še vedno ga lahko prenesemo na kakega starčka, ki hiti v trgovino po kruh, mi pa smo mu prekrižali pot in ga okužili.

Kakšna je naša odgovornost do drugih in sebe?

Ohranjajmo razdaljo, če ne zase, do spoštovanja drugih, skupnosti ♥♥♥

Tudi če koga opozorimo na razdaljo, naredimo ovinek okrog njega, se mu pri tem nasmehnemo, kaj zabavnega rečemo, je lahko v dobro nas vseh ♥♥♥

Delimo ljubezen, kjerkoli lahko. Ljubezen odganja vse težko ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Za paniko in neodgovornostjo so le strahovi

Me sprašujete, če sem dosegljiva. Sem tu, v karanteni, kot vsi. Če me potrebujete, po Skypu imam AI-coachinge z vsemi po svetu kot običajno. Vsakemu posebej pošiljam objem na daljavo, saj ta ne pozna fizičnih omejitev, gre skozi prostor in čas, nosi pa vso ljubezen fizičnega objema.

Zdaj potrebujemo veliko ljubezni, saj odganja težke energije, ki resonirajo s strahovi in boleznimi.

Zato poskrbimo, da smo polni ljubezni. Počnimo stvari, ki polnijo naše srce s srečo in radostjo.

Je pa tako, kot vedno v življenju, v težkih in zlatih časih, enim je lepo, drugi pa trpijo.

Kaj lahko torej mi sami naredimo, da bi bili na strani tistih, ki bomo pisali lepšo plat zgodovine?

To ne pomeni, da sedimo doma in cele dneve jemo in gledamo televizijo, razen če nam to predstavlja ta trenutek vrhunec užitka na Zemlji, čisti mir v duši. V vojnah, ob naravnih nesrečah niso bili srečni tisti, ki se jih težave in nesreča niso dotaknili, ampak tisti, ki so si znali narediti lepo v situaciji, kot je. To pomeni, da živimo sebe in se dajmo na tisto mesto, ki nas osreči. Če to pomeni, da smo doma z otroki, krasno. Če to pomeni, da gremo za prostovoljca in pomagamo starejšim raznašati hrano, odlično. Če to pomeni, da opravljamo svoje delovne obveznoti in rešujemo življenja ljudi neposredno na svojem delovnem mestu, tudi izvrstno.

Ko ljubezen dovolj močno teče, ni prostora za težke energije in strahove :) ♥♥♥

Ja, niso lahki časi. Ne ve se, kaj bo... Strahovi pa delajo ljudi panične, egoistične, neodgovorne...

Kaj lahko storimo?

Strah preučujem že 15 let.

Z njim sem se spogledovala na tisoče srečanjih s strankami.

V bistvu je strah samo ideja v glavi.

Strah nas hromi, saj delujemo iz ega, ne iz svojega bistva.

Večina strahov pa se nikoli ne uresniči. Zakaj bi bili njihovi sužnji?

Nekaj naredimo s strahom, potem pa aktivno v življenje, táko kot je, z izzivi, kakršni so. Aktivno, pa četudi to pomeni ostati doma.

Včasih pomaga, da samo preusmerimo pozornost na nekaj pozitivnega, lepega.

A globlji strahovi tako pridobijo le še več energije. Še bolj vztrajno zasedejo naše misli in telo.

V takem primeru je najlažje, da naredimo tole: ko nas nekaj iztiri, pokličimo to idejo predse na filmsko platno in jo preučimo.

Občutimo vsa težka občutja ob tej ideji, vse scenarije, ki se vrtijo zraven na platnu in predihajmo te težke energije ali jih izplešimo.

Predaja je vedno aktivna, ne pasivna.

Vse enkrat mine, tudi najtežje – nič nam ne pomaga, da trpimo.

Soočimo se s težavo in gremo naprej – naredimo si najlepše, kar lahko.

Samo mi lahko vplivamo na to, kako se imamo.

Počnimo tisto, kar polni srce :) Ustvarjamo, ljubimo se... pomagajmo drugim ...

Ko ljubezen dovolj močno steče, ni prostora za strahove :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Ljudje v komi in inkubatorju, dementni ljudje so živi!!!

Vedno znova se name obračajo ljudje, da pomagam razrešiti travme iz otroštva, preteklih dogodkov, operacij…

Ja, tudi pri direktorjih, uspešnih, bogatih… so isti izzivi.

Pišem s tem namenom, da bo v bodoče čim manj travm.

Ljudje v komi ali inkubatorju so živi!!! ♥♥♥

Moj bratec je kot novorojenček ležal sam v inkubatorju približno teden dni.

Sama za to nisem vedela dolga leta.

Sem pa imela prebliske na hlad zdravniških rokavic, samoto, osamljenost iz inkubatorja.

Vsi občutki, da si predmet, kot nekaj, kar ni pri zavesti, številka, odpisan… 

Kako je to prišlo do mene, pustimo za drugič.

Dejstvo je, da sem iz inkubatorja pobrala vse občutke, vsa grozna čustva…

Staršev ni bilo, ker niso smeli biti zraven. 

Dolga zgodba.

Bistveno je to, da vsi ozavestimo, da je človek v inkubatorju živ!!! 

Potrebuje sočutje, ljubezen, dotik in vsakršno spoštovanje.

Ravno tako je z ljudmi v komi ali kakršnemkoli drugem stanju spremenjene zavesti.

O tem mi večkrat pričajo stranke, ko gremo raziskovat travme iz časa operacij, rojstva, takih in drugačnih nesreč ipd.

Sem govorila z medicinsko sestro, ki mi je pravila, koliko grdega o bolnikih sliši od svojcev, ko so ti v komi.

Nisem mogla verjeti :)

Stojijo ob bolniku in govorijo o njem.

Kar se dogaja v okolici, ko nismo pri zavesti, sicer mogoče ni v našem zavestnem umu, je pa del našega nezavednega, tako da to zna enkrat priti na plan, običajno seveda ko to najmanj pričakujemo :)

Zato bodimo spoštljivi in ljubeči do vseh ljudi v inkubatorju, komi, do vseh dementnih… ♥♥♥

Ko se povezujemo z ljudmi v komi in dementnimi, si večina najbolj želi dotik, prisotnost bližnjih in ljubezen, biti sprejeti taki, kot so ♥♥♥ Agatha


Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kako prodati, kupiti nepremičnino, da to prinaša srečo?

Vsake toliko se name obrne kdo izmed vas, češ da želi prodati ali kupiti neko nepremičnino, a se stvar nikakor ne izide.

Kaj vam tu največkrat pomagam razrešiti?

Hm, bom poskušala tukaj na kratko predstaviti tiste ključne zadeve na katere bodimo pozorni ob menjavi nepremičnin:

• Sprva je potrebno pogledati pri katerikoli nepremičnini, ali si naše srce želi kupiti oziroma prodati to nepremičnino ter ali nas ta sprejme kot lastnika ali ne (zakaj je tako). Z nepremičnino moramo biti povezni, eno, sicer je vse ostalo delo v zvezi s to nepremičnino zaman. Kar nam ne pripada, nam ne pripada. Bežimo proč, sicer bomo imeli same probleme s tem;

• Zatem je potrebno pogledati, ali zavest celotnega prostora, kjer se nepremičnina nahaja, dovoli, da določena oseba proda oz. druga oseba kupi dotično nepremičnino. Pri meni je bil gospod, ki nikakor ni mogel prodati svoje hiše z delavnico. Tekom procesa sva ugotovila, da je namenjena ta parcela sinu in njegovi bodoči dejavnosti. Oče namreč ni hotel videti, da gre sin po poti prednikov in želi opravljati obrtniško dejavnost svojega deda. Prodajo pa lahko blokirajo tudi katerikoli predniki prostora ali duše, ki so ujete na to nepremičnino. Se mi je že zgodilo, da na primer zavest gozda in vsa bitja v njem niso dovolili, da se neka parcela proda in pozida za nek določen namen.

Tule je odlomek iz knjige Genom sreče na to temo:

»Preden naredite kakršenkoli poseg v naravo, je za to treba vprašati bitja prostora. Teh je okrog vas nešteto, le da se jih ne zavedate. Čas je, da jih spoznate. Vas čakajo, da vam pomagajo, da ustvarite raj in srečo na Zemlji. Zato vam priporočam, da se s fanti najprej povežete vsak s svojim višji jazom, da izveste, kakšna je vaša vloga pri soustvarjanju srečne družbe. Nato pa pokličete na sestanek še vsa bitja prostora, da vam povedo, kakšna sporočila imajo glede posegov v prostor. Pokličete jih tudi, ko že veste, kaj bi počeli s prostorom, da jih vprašate za končno privolitev. Ves čas sodelujte tudi z zavestjo prednikov prostora. Seveda pa se povežite tudi z vsemi drugimi bitji, ki so odgovorna za ta prostor, to realnost.«

Veliko zadev lahko preprečuje prodajo ali nakup nepremičnine. Povežimo se z njenim nezavednim, njenim višjim jazom, in ugotovimo njene želje. Bodimo odkriti do sebe in vsega okrog sebe. Če do nepremičnine in njene okolice nismo iskreni iz srca, spoštljivi, nam lahko prinese v prihodnje veliko gorja, ne glede na to da je lahko vredna milijone. 

Zato bodimo spoštljivi do vse okolice, do vsakega umazanega kamna, vsake propadajoče rastline, vsake tečne muhe. Vse ima pravico obstajati, tako kot mi. 

Sledimo srcu in našli bomo pravi prostor, kjer lahko živimo v sožitju vsi :) ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Je otrok lahko tečen, naveličan, zoprn... ?

Lepo bi bilo, da bi vsi v tem trenutku lahko rekli, da smo srečni, da se počutimo odlično. 

A najbrž vsem ni tako lepo v tem trenutku.

Vsak gre skozi težke in prijetne trenutke v življenju.

Povsem normalno je, da nas kaj boli, smo žalostni, jezni, zdolgočaseni, leni, razočarani itd.

Če so ta neprijetna stanja le prehodnega značaja in nas nečesa učijo, so dobrodošla.

Zato je prav, da starši pustimo otrokom, da so tudi kdaj tečni, naveličani, utrujeni, razjarjeni, užaljeni, nemočni ipd.

Pogosto k meni pridejo starši, ki se v trenutku, ko otrok ni nasmejan in dobre volje, že sprašujejo, kaj počnejo narobe in se krivijo, da niso zgledni straši. V otroka rinejo in naredijo vse, da bi se otrok spet nasmejal.

Toda kaj počno s tem?

Ko otrok vidi, da oče ali mama nista zadovoljna, ko je slabe volje, prevzame na sebe breme, da skrbi za srečo staršev. 

Nauči se zanikati neprijetna čustva in občutenja ter pretvarjati, da je z njim vse dobro.

Okolici si ne upa več pokazati, da z njim nekaj ni dobro.

To je veliko breme, ki je lahko zelo težko, ko otrok odraste in se trudi zabavati vso okolico.

Zato si pustimo biti včasih slabe volje in opazujmo ter se učimo, kaj se ob tem v nas dogaja, kaj smo storili, da nam ni lepo :) 

Hvala za vse občutke in čustva, Agatha ♥♥♥

Inbžtitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kaj ima smisel?

Občasno pride do mene stranka, ki tarna, da življenje nima smisla.

Kje je smisel? Čemu dajemo pomen?

Skodelica je za nas le skodelica, če »si ne zna izboriti« posebnega pomena.

Knjiga je le kup papirja, če v nas ne zbudi zanimanja.

Dežnik ostane le dežnik, če ne zna pritegniti naše pozornosti.

Pa so res »krivi« skodelica, knjiga in dežnik, da za nas nimajo pomena?

Hm..

Za vsem smo dejansko mi. Mi smo tisti, ki dajemo pomen skodelici, knjigi, dežniku…

Kako gledam na svoja oblačila oz. nek določen kos oblačila? Kakšen pomen jim/mu dajem in zakaj?

Kako gledam na svoj avto? Kakšen pomen mu dajem in zakaj?

Kako gledam na svoj posel, službo, hobi…? Kakšen pomen jim dajem in zakaj?

Kako gledam na svojo družino, prijatelje…? Kakšen pomen jim dajem in zakaj?

Kako gledam na sebe? Kakšen pomen si dajem in zakaj?

…

Smisel je v nas.

Mi smo smisel.

Mi samo smo tisti, ki si z našim pogledom na osebe in stvari okoli nas dajemo tem istim osebam in stvarem pomen in posledično tudi osmišljamo svoje življenje ♥♥♥


Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Želiš sijati?

Od kod pride sreča?

Hm, ste kdaj razmišljali?

Sreča se preprosto izlije iz srca :) ♥♥♥

Sreča preprosto smo ♥♥♥

Želim, da se nam vsem to zgodi čim večkrat ♥♥♥

So pa ljudje, ki jih vidiš, in jih ne moreš nehati gledati, ker te s svojo karizmo preprosto začarajo in zasidrajo v zdaj.

Ko sem gledala posnetek letošnjega koncerta Poletna noč, tako nisem mogla odvrniti pogleda od pevke Saše Lešnjek.

V vsej svoji lepoti je sijala z iskricami v očeh, s krhkostjo mladenke in hkrati neverjetno močjo, ki jo ima le človek, ki trdno stoji na svojem mestu. Tako samozavestno in suvereno ter dovršeno je zapela eno izmed zimzelenih slovenskih pesmi, da si lahko samo strmel in poslušal:

https://videoweb2.rtvslo.si/ava_archive04/2018/06/29/Poletna_no__Vse_najbolje___koncert2018-06-29-100707-SLO1_1.mp4#t=1047,1227

Ja, strokovno bi rekli, da je bila v »flow-u«.

Take karizme nima vsak, saj nima vsakdo poslanstva, da stoji na odru in s takšno lahkoto popelje ljudi v svoj magičen svet.

Vsakdo pa lahko sije na svoj način in na svojem področju. In eni za to potrebujejo nekoliko več časa, drugi spet manj.

Moja strast je, da uspem korak za korakom iz posameznika izbezati ta sijaj.

To se zgodi, ko smo na svojem pravem mestu, pomirjeni s sabo in svetom. Sreča se preprosto izlije iz srca.

Žal nas je večina tekom življenj svoj sij dodobra skrila pod temen plašč, ker smo se bali, da nas okolica ne bi sprejela.

Ženske še posebej nismo smele biti me me.

Sijoča ženska, odločna in samozavestna večinoma ni bila odobravana v patriarhalni družbi.

Morala je biti v senci svojega ognjišča, šibka in pokorna.

Morala je biti v senci moškega, ki ji je nudil preživetje.

Da bi bile pomembne, živele v udobju, smo ženske skrile svoj sij celo pred drugimi ženskami. In te navade so se pogosto nezavedno prenašale iz roda v rod do dandanes.

Veliko strank imam, ki jim pomagam, da zasijejo v svoji lepoti in se znebijo sivine, s katero so ugajale svoji mami, da je niso zasenčile.

Zdaj je čas, da vsi pustimo za sabo svoje strahove, da ne bomo sprejeti in zasijemo v vsej svoji lepoti.

Proces bomo ženske sprožile tudi na Marijini transformacijski delavnici »SIJEM« 15.8. ♥

Srčno vabljene vse ženske ♥♥♥

Vsi pa si dovolimo potegniti svoj sij na plan – pa naj ostali rečejo, kar hočejo.

Tako ali tako nas vsak ocenjuje s svoje perspektive, na katero pa nimamo vpliva ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

O izgorevanju otrok v Oni

Srčno vas vabim, da si priskrbite torkovo Delo z dne 17.4.2018 in njegovo prilogo Ono. V njej je namreč objavljen moj prispevek o izgorelosti 

»Ustavimo epidemijo izgorelosti pri otrocih«.

Hvaležna bom, če preberete in delite tale moj prispevek s prijatelji ♥♥♥

Raziskave kažejo, da so otroci izgorelih staršev bolj nagnjeni k izgorevanju.

Ali otroci resnično že izgorevajo? Ja, žal ta proces poteka vse od otroštva in spodnja starostna meja, pri kateri človek kaže jasne znake izgorevanja, se žal znižuje.

V prispevku pišem, kako lahko odrasli konkretno pripomoremo k temu, da bodoče generacije ne bi izgorevale.

Imejmo se radi in postavimo meje ♥♥♥ 

Žal vam še ne smem priložiti celega prispevka. 

Nekaj malega za pokušino pa vseeno:

»… pri tem pa izgorelosti ne smemo enačiti z utrujenostjo, ko neko določeno obdobje delamo preveč. Pride situacija ali skupek dogodkov, ki od nas zahtevajo, da posvetimo nekaj več časa in pozornosti neki obveznosti, kar nam jemlje veliko energije. Imamo občutek, da smo na koncu z močmi, a čim se ta neprijeten del življenja zaključi, kaj hitro pridobimo na življenjski energiji in se naše telo vrne v bolj ali manj normalno delovanje …«

»… okolica, ki torej spodbuja posameznika, ki bi lahko potencialno izgorel, lahko pomaga preprečiti veliko škodo, ki jo povzroči izgorelost na vseh nivojih. Težava pa nastane takrat, ko se posameznik z veliko strahu, da ni dovolj dober, znajde v okolici, ki ga ne podpira …«

»… žal ali pa k sreči nihče ne izgori v nekaj mesecih. Izgorelost se spočne v otroštvu in se nato tiho razvija tekom življenja… «

»… odrasli moramo tako najprej pri sebi zagotoviti notranji stav, da resnično vemo, kdo smo, kaj želimo od življenja in otroka. Poskrbeti je torej treba na prvem mestu za svojo samopodobo. Otroci temu sledijo… «

Sr(e)čno, cenite se, Agatha ♥♥♥

www.srecno.org

Inštitut za sr(e)čno družbo

Kako čez svoje strahove?

Sonce in pomlad naj nas objemata in razvajata s svojo svetlobo.

Čas je, da uživamo.

Takoj si napišimo tri stvari, ki bi jih najraje počeli konec tega tedna:

1.

2.

3.

Kaj od tega bomo resnično počeli?

Če smo polni izgovorov in strahov, je najbolje, da gremo direktno v akcijo. 

Najboljše odstranjevanje strahov je, kot pravi genom sreče, da se soočimo z njimi iz oči v oči in naredimo to, česar se bojimo.

Se bojimo leteti z letalom? Gremo letet. 

Se bojimo kač? Najdimo nekoga, ki ima kačo, ali Živalski vrt in se pojdimo soočiti s svojim strahom. 

Če nas je strah nastopati, najdimo način, da pridemo na nek oder.

Pri tem seveda naredimo strategijo in se po korakih lotimo kosanja s strahom. S strahom se je sprva najbolje soočiti iz varne okolice. Na primer najprej se približamo kači izza stekla. Šele ko se počutimo povsem lagodno, gremo na naslednji korak. Na primer kačo glejmo iz primerne razdalje, vendar med nami in kačo ni več steklene pregrade. Nato sledijo naslednji koraki, vse dokler smo v prisotnosti kače povsem sproščeni. 

Seveda pri tem uporabljamo glavo in sledimo srcu.

Da poenostavim, ko govorim o soočenju s strahovi, tako da 'skočimo v njih', so tu mišljeni tisti »imaginarni«, ki ne predstavljajo grožnje za naše življenje. 

Če nas je strah, da bomo padli pod vlak, se ne bomo šli vreči pod vlak.

Če pa s strahovi kaj ne bo šlo, kot želite, potem smo tu pomočniki coachi, zdravlicl, terpevti… 

Ljudem sem pomagala že pri vsem mogočem, da so začeli živeti kakovostno, od tega da so se upali preseliti na drug konec sveta, prestrukturirati podjetje, kjer je bilo na tapeti veliko delovnih mest, do premagovanja strahu pred sosedovim psom, pred taščo, petjem v javnosti, vožnjo avtomobila po nesreči itd.

Naj bo življenje čim bolj lahkotno, izpolnjeno :)

Uživajmo pomlad ♥♥♥

Pozdrav od mene in 'moje' bukvice, ki je ravno ozelenela ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sre(e)čno družbo

www.srecno.org

Me ima mama rada?

Če ni nič drugega resnično – brez mame nas ne bi bilo ♥♥♥

Neverjetno, koliko sovraštva, jeze, žalosti, nemoči itd., pomagam sčistiti vsak dan z vami, ko hodite k meni v zvezi s svojimi mamami.

A vedno za vsem tem najdemo toooooliko ljubezni.

V nobenem srcu nikoli ne zmanjka ljubezni do mame.

Pa tudi vedno uvidimo, da ima čisto vsaka mama tako ali drugače svojega otroka rada, samo tega včasih mame ne zmorejo pokazati zaradi svojih strahov in blokad.

Hvala vsem mamam sveta za vso ljubezen ♥♥♥

Če niso storile nič drugega več – 9 mesecev so nas nosile sem ter tja in delile z nami vse, kar so imele ♥♥♥

Ja, hvala tudi vsem pasjim, kravjim… mamam ♥♥♥

Zato vsi objemimo svoje mamice in jim povejmo, da jih imamo radi – takšne, kot so ♥♥♥

Draga moja mamica, hvala ti za vse ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kako dejansko do bolj srečnega 2018 pišem za vas v reviji Onaplus

Da čim bolje izkoristimo tale prednovoletni čas, vas srčno vabim 

k branju decembrske revije Onaplus, kjer je objavljen moj prispevek 

Ob letu osorej.

Originalni naslov je »Kako dejansko do bolj srečnega 2018?«, ki pa je bil žal predolg. 

Podnaslov

»Ima novo leto sploh še kakšen pomen ali je le še šov za ustvarjanje posla?«

Prispevek je bil s strani dveh urednikov ocenjen kot izjemno dober. Priporočam branje, nekaj zagotovo dobite zase.

Za pokušino pa smem deliti tole:

»…Zaradi množičnega mešanja ljudi po svetu, lahko opažamo okrog sebe, da stalno nekdo praznuje. To je seveda lahko dobro, lahko slabo. Kakor se to vzame. Na nek način res ne vemo več, kaj je prav in kaj narobe. V starih kulturah je praznovanje novega leta tako kot vseh ostalih praznikov v vsakdanje življenje ljudi vnašalo cikličnost in občutek varnosti. Z izgubo praznikov, ki imajo pomen, ob katerih se ustavimo in zamislimo nad preteklostjo, prihodnostjo in predvsem nad sabo, postajamo vse bolj izgubljeni in prazni…«

»… Zato nam je v veliko korist, da si v času, ko se koledarsko leto 2017 končuje, vzamemo čas zase. Podarimo si nekaj minut v samoti ter na prazen list papirja brez razmišljanja in cenzure stresimo, kaj si od življenja želimo. Nato pa si namenimo še nekaj časa in preučimo napisano, preglejmo svojo preteklost in morda ugotovimo, zakaj do vsega tega nismo mogli priti do sedaj. Zatem pa na drug, ločen list, zapišimo, kaj od tega konkretno ter na kakšen način bomo dosegli v letu 2018. Na koncu si zapišimo še datum srečanja s sabo in se podpišimo. Kasneje lahko soustvarjanje lepšega 2018 nadaljujemo tudi s svojimi dragimi, s katerimi oblikujemo tudi skupne zaobljube.«

Kaj pa da bi zaobljube držale?

»…Veliko ljudi je že pisalo zaobljube pa so jih potem vsako leto prelomili že drugi ali morda tretji dan, tako da se jih več ne lotevajo. To pa zato, ker ne razumejo, kako ta realnost deluje. Sama sem počela isto, zato sem se lotila raziskovanja procesa manifestiranja. Z leti sem prišla do univerzalnega zakona sreče, ki pravi, da nas od sreče, notranjega miru, nas samih, ločujejo le strahovi. S časom se mi je razkril ves genom sreče oziroma navodila, kako v tej realnosti priti do trajnega notranjega miru in sreče, o čemer podrobneje govori tudi moja istoimenska knjiga. Tako sem se naučila tudi, kako deluje manifestacija v tej realnosti. Ugotovila sem, da je pri zaobljubah ključno to, da resnično prihajajo iz srca…«

»…S pomočjo univerzalnega zakona sreče in genoma sreče sva ugotovila, da se družbenega sistema kot takega ne da rešiti na dolgi rok, pa četudi se transformira v katerikoli -izem, ne da bi se mu spremenila podstava, vključno s pravnimi temelji. Dokler pravo temelji na strahu, bo vedno vnašalo v prostor neravnovesje. Da pa bomo reformirali pravni sistem pri temeljih, se mora spremeniti raven zavesti posameznika. Kot je izjavil Einstein, problema ni mogoče rešiti z istim načinom razmišljanja, ki je privedel do njega…«

Pa čim lepši zaključek 2017 ♥ ♥ ♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Podarjam ti pesem "Sem srečna, ker imam sebe"

Brez smrti ni življenja in obratno. Na Zemlji brez teme ni svetlobe :)

Pogosto se tudi zgodi, da se v največji temi rodi najlepše :)

Zato se ne bojte teme, ker vedno prinese s sabo nekaj lepega:)

Nisem pesnica. Po srednji šoli nisem spesnila niti ene pesmi (ker to ni bilo več obvezno). 

Tekom pisanja knjige Genom sreče, ki nas ozavešča, transformira na vseh nivojih v tolikšni meri, kot ji pustimo, saj je tudi portal za energije, ki nam pomagajo, da lažje pridemo do sebe, pa je v urah teme nastala naslednja pesem. 

No, tole ni ravno Prešernov sonet :) Je bolj zapis srca, kot pesem v klasičnem smislu. 

Vseeno uživajte v njej. 

Poklanjam jo prav vsakomur, saj na Zemlji vsakdo sem ter tja izgubi kako njemu drago dušico.

Sem srečna, ker imam sebe

Ker sem mislila,

da ne morem brez tebe,

sem te tolikokrat izgubila,

toliko bolečine zjokala,

da je ostala le ljubezen,

ki je večna.

Zdaj vem,

da naju ne more ločiti nihče.

Prav nič.

Ker je najina ljubezen večna.

Ljubim te.

Zdaj vem,

da sem lahko brez tebe.

Lahko pa izgubim tudi vse drugo.

Pa sem še vedno srečna.

Ker imam sebe.

Naj da upanje tudi vam.

Pa poskušajte najti v vsaki temi tudi kaj dobrega ♥ ♥ ♥

Pa še - za naročila knjige se obrnite kar na knjiga@srecno.org Dobite vse informacije in navodila ♥ ♥ ♥ Agatha

www.srecno.org

Inštitut za sr(e)čno družbo

Če starši uživajo, bo otrokom tudi lepo

Veliko revščine je dandanes v vseh oblikah. Ne zatiskajmo si oči. Jao, kakšne zgodbe poslušam.

Vseeno, potrudimo se slediti srcu. Tako se vedno najde neka pot za več sreče :) ♥♥♥

Nedaleč od mene živijo starši, ki svojih otrok ne morejo peljati na drago potovanje te počitnice. Jim je težko, ko se sošolci njihovih otrok hvalijo o doživetjih čez lužo, v tropih? Hm ...

A to še ne pomeni, da se otrok, ki nima tako premožnih staršev, ne more imeti lepo.

Pri meni je bila te dni mama, ki jo je njen višji jaz potolažil, da svojo hči in sina popelje na več krajših potovanj po Sloveniji. Naj gredo po poti svojih prednikov, raziščejo svoje korenine (od kod vse prihajajo predniki) in gredo po krajih iz slovenskih knjig, pripovedk, bajk itd. Naj spoznavajo Slovenijo skozi naše junake.

Predvsem je mama dojela, da je ključno, da ona uživa in najde rešitev, kako bi se imeli fajn. Četudi ostanejo doma. Če je njej super, bo duh sreče prenesla na otroke.

Upam, da bo to komu v pomoč. 

Včeraj je bila omenjena mama z otroki na kraškem koncu. Baje so raziskovali svoje staroverske korenine. Zraven so brali knjigo V siju mesečine: https://mojkras.wordpress.com/v-siju-mesecine-knjiga/

Dragi Boris Čok, super, a?

Navdušeni so :)

Danes naj bi bili na drugem koncu naše kokoške.

Sreča ni daleč :)

Zagrabimo jo ♥♥♥

Pa pomagajmo sosedu in sosedovim otrokom, če lahko ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo 

www.srecno.org

AI-mediacija kot zametek sr(e)čne družbe

Zaživimo v harmoniji kot posameznik in družba :)

V knjigi Genom sreče so predstavljene osnove za transformacijo družbenega sistema. 

Eno izmed orodij, v katerega verjamem vse od svojega šolanja na Pravni fakulteti v Ljubljani, je mediacija. 

A to ni več klasična mediacija, ampak AI-mediacija – mediacija s pomočjo povezovanja s kvantnim poljem. 

Pri svojem delu kot AI-coach sem opazila, da stranke po zaključenih postopkih na sodiščih nosijo v sebi veliko bolečine, zamere, jeze... Niso pomirjene, čeprav so postopki zaključeni. Zamere se nato lahko vlečejo cele generacije. Da bi se spor razrešil in da gredo v življenju naprej, sicer na nominalni ravni zaključijo spor, v sebi pa vseeno pogosto niso pomirjene, ne razumejo lekcije in ne želijo imeti več stika z nasprotno stranjo, čeprav nekatere celo vedo, da to ni v njihovo najvišje dobro. 

Kot AI-coach sem precej strankam, ki so bile v takih in drugačnih sporih ali celo hodile po sodiščih, pomagala, da so se povezale s kvantnim poljem, svojim nezavednim, s svojim višjim jazom, in tako prišle do uvida v to, zakaj so potrebovale določen spor in lekcijo, ki je iz tega sledila. Na ta način sem jim pomagala, da so lažje sprejele svoj del odgovornosti za preteklo situacijo. Niso več prelagale svojih bremen na druge, bremena drugih pa so z lahkoto vrnile tistim, ki jim pripadajo. Tako so uvidele, kako postopati na sodišču ali v sporu. Znale so se postaviti zase in pustiti, da od njih gre, kar jim ne pripada. Na koncu so tako bile resnično mirne. Pa tudi niso več vlekle podobnih spornih zgodb v svoje življenje. Določeni ljudje so namreč prej bili stalno v sporih, ker niso dojeli svoje lekcije. Po taki AI-mediaciji pa so se spremenili in v svoje življenje niso več vlekli sporov. Taka vrsta reševanja sporov je tudi cenovno precej bolj ugodna od do sedaj dolgotrajnih znanih klasičnih načinov reševanja sporov na sodiščih pa tudi zasebnih konfliktov. 

K sodelovanju v AI-mediaciji vabim vse udeležence v kakršnihkoli konfliktih. 

Naj bo svet poln harmonije :)  Agatha ♥ ♥ ♥ 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.institut.srecno.org

Na vsak samcat prostor so vezane številne energije...

Ko s spoštovanjem in ljubeznijo pogledamo na našo mamo Zemljo, se zavemo, da je cela krogla eno samo svetišče.

Na vsak samcat prostor so vezane številne energije, ki tako ali drugače vplivajo na nas.

Vsak košček Zemlje je obstajal pred nami in ima svojo zgodovino.

Temu se ne moremo izogniti.

Koliko se tega zavedamo oziroma koliko smo pozorni na to?

Ko prodajamo staro bivališče, nam prodajo, uporabo le-tega lahko onemogočajo predniki, duše, ki so pripete na parcelo ali kaj drugega.

V kolikor torej ne moremo prodati nepremičnine, je dobro iti po odgovore na raven univerzalne zavesti.

Ko sčistimo blokade, se stvari v zvezi s prodajo pogosto čudežno uredijo.

Kaj pa storiti, ko se v nekem prostoru ne počutimo dobro?

Kot prvo je dobro preveriti, ali nas prostor sprejema.

V kolikor nas ne, poskušajmo biti bolj spoštljivi do prostora. Lahko se mu zahvalimo, da lahko prebivamo v njem.

Na Tajskem in v Kambodži imajo povsod oltarje, da se zahvalijo tudi tem energijam s hrano.

V Boliviji in Peruju se na vsakem koraku zahvaljujejo tem energijam.

Lahko pa ugotovimo, da so v prostoru prisotne kakšne entitete ali duše. To običajno zaznamo, ko se kaj čudnega dogaja v prostoru. Mogoče nekaj oddaja neke čudne zvoke, mogoče pa se ponoči odpre kakšna luč, pri kateri je gotovo, da ni imel prstov vmes kdo izmed stanovalcev.

Ne bojte se! Lahko sami prosite višji jaz od te duše ali entitete, da jo odpelje v svetlobo. Če pa potem še ne bo bolje, pa lahko gremo čez proces skupaj.

V vsakem primeru pa ni dobro vztrajati v prostoru, kjer se ne počutimo dobro, saj to lahko počasi negativno vpliva na naše zdravje.

Zato v stresnem vsakdanu ne zanemarimo pomena prostora na naše počutje, saj se nam to lahko s časom maščuje.

Pri nepremičninah pa je potrebno biti pazljiv še na en aspekt.

Ko kupimo ali podedujemo neko parcelo, bivališče ali poslovni prostor, lahko ob tem aktiviramo v sebi kup nekih spečih strahov, potlačenih čustev.

Mogoče je ob selitvi dobro ob slabem počutju razmisliti tudi o tem :)

V kolikor opažate kaj nenavadnega in si ne znate razložiti, srčno vabljeni, da vam pomagamo :)

V vsakem primeru bodimo spoštljivi do prostora, v katerem se nahajamo, saj to kar damo, dobimo nazaj :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Draga ženska, tole si pokloni ob 8. marcu

8. marec naj bi bil naš dan, drage boginje, čeprav naj bi bile vsak dan samozavestne, se postavile zase, povedale svoje iz srca.

Kaj bomo torej naredile s praznikom?

To je naša stvar.

Sama bom kupila nekaj rožic za tiste, ki vas danes srečam v živo.

Sicer pa predlagam tole.

Drage boginje, vzemite si danes 10 minut zase.

Zaprite oči in se vprašajte, od koga in v katerem delu svojega življenja se počutite

• potlačene …
• zlorabljene …
• zatirane …
• ponižane …
• manjvredne …
• neupoštevane …
• preglasovane …
• kako drugače ne v skladu s sabo …

Kaj glede tega lahko spremenite že danes? Lahko naredite vsaj eno spremembo kar takoj, da bi se počutile vsaj malo bolje?

Mogoče lahko komu kaj poveste, česar (si) do sedaj niste (upale)?

Zaprite oči in poglejte, če nosite kakšno masko, ker se bojite zavrnitve?

Odvrzite jo.

V mislih se slecite najprej pred svojim ogledalom, nato pred bližnjimi.

Povejte jim, da je vaše telo samo vaše telo in ga obožujete takega, kot je.

Telo je vaše svetišče.

Brez njega te realnosti ne morete izkušati.

Zato ga cenite in to povejte drugim.

Ne potrebujete ne fizičnih, ne psihičnih zlorab ali kakršnega koli trpinčenja s strani drugih.
Objemite se.

Pojdite v srce, tam najdite ljubezen do sebe in jo pošljite vsem organom, vsem celicam v telesu.

Odprite oči in si zapišite vsaj 3 stvari, ki so se vam tekom teh nekaj minut porodile v glavi ali srcu:

1. …
2. …
3. …

Čudovit osmi marec želim vsem, tako ženskam kot moškim:) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Moški, kako nas lahko razveselite za 8.marec?

Dragi prijatelji,

kaj lahko storite danes za nas, vaše prijateljice, in vse preostale boginje na Zemlji?

Ne razbijajte si glave zaradi daril.

Raje sebi podarite tole spodaj.

Podarite sebi?

Ja, podarite sebi.

Tako boste osrečili sebe in s tem vse nas.

Pa čudovit praznik vsak dan :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

P.S.: Na to, kaj se dogaja pri drugih ljudeh, v drugih državah po svetu, imamo kot posamezniki neposredno izredno malo vpliva.

A kot v vsaki stvari lahko tudi v 8. marcu vidimo dobro ali slabo.

Zato predlagam, da vsak zase poberemo iz tega dne najboljše.

Z dvema moškima sem včeraj naredila tole vajo.

Kar nekaj AHA efektov sta doživela.

Moški, predlagam, da si date priložnost in poskusite.

Vzemite si 10 minut zase.

Zaprite oči.

Osredotočite se na svoje telo.

Opazujte se od znotraj – kot da se nahajate v notranjosti vašega telesa.

Sprostite vse napetosti.

V srcu najdite ljubezen do sebe in jo od tam pošljite vsem celicam.

Uživajte v prijetnih občutkih, ki prevevajo vse vaše telo.

Nato pa pred sebe pokličite svojo mamo.

Pojdite v telo svoje mame in poglejte iz nje, kako vas ona vidi.

Nato se vrnite nazaj v svoje telo.

Kako se počutite?

Ste majhni, veliki nasproti njej?

Koliko stari se počutite? 5 let? 15let? Odrasli?

Predihajte vse neprijetne občutke, dokler ne uspete odrasti in biti visoki vsaj toliko kot mama ter se ob njej počutiti dobro.

Naredite še nekaj lahkotnih vdihov in izdihov ter najdite dve stvari, ki si jih boste zapisali iz te izkušnje, čim odprete oči.

To lahko storite tudi v primerih, če je vaša mama pokojna, če je ne poznate.

Isto vajo lahko naredite s svojo najdražjo.

Nato pa pojdite v svet in opazujte sebe ter svoj odnos do žensk.

Ste pozorni? Ste spoštljivi? Jih cenite? Se počutite enakovredni z njimi?