Ali verjamete, da lenoba ne obstaja?
V preteklem tednu sem preko spleta pomagala zbujati dve veliki lenobi.
Vsaj tako sta se imenovali dve simpatični stranki.
Od tega je bila ena lenoba sicer relativno uspešna direktorica srednje velikega podjetja, ki je imela zaradi svoje lenobe težave z vsem timom. Nikakor se ni mogla lotiti nekega projekta. Tim jo je priganjal, projekt je bil namreč v zamudi.
Druga lenoba se ni spravila k pisanju prošenj za boljšo službo.
Ko sta mi to sramežljivo opisovali vsaka lenoba zase, sta bili obe precej ležerni, flegmatično razpoloženi.
Ko pa sem jima odvrnila, da lenoba sploh ne obstaja, sta bili takoj v čudenju in pozoru.
Mi vi verjamete?
Lenoba ne obstaja.
Kako to?
Nečesa ne naredimo, ker nas je strah iti v akcijo – ker nas je strah, da nismo dovolj dobri, da tega ne zmoremo, strah odgovornosti… – da nismo pripravljeni niti poskusiti premakniti riti. Raje zamahnemo z roko, te stvari odrinemo stran in si rečemo, da smo leni, ter sedimo v kavču in se utapljamo v svojem lastnem gnevu, krivdi, slabi vesti, nemoči itd.
Lahko pa pravimo, da smo leni, ker smo tako odpotovali stran od sebe, da sploh ne vemo več, kaj bi radi, kdo smo. Sedimo kot kup nesreče, propadamo v sebi, a niti ne vemo, kaj nam tako manjka.
To je težji primer. Vseeno, če se potrudimo, lahko že sami pobrskamo po sebi in zagotovo bomo postopoma prišli do tega, kar si želimo. Potem je treba samo še zbrati moč in iti čez svoje strahove, nemoč...
Izgovorov za lenobo torej ni več.
Vse lene zdaj lahko razkrinkate. Pred vami se ne morejo več skrivati.
Lenoba kot taka torej sploh ne obstaja.
So samo ljudje, ki ne zberejo moči, da bi živeli sebe.
Kaj z njimi?
Predvsem jim pomagajte!
Dajte jim roko in jim pomagajte čez strahove in vse blokade, ki jih pestijo, da bi naredili korak proti sreči.
Če zabredejo pregloboko oziroma preveč stran od sebe, pa smo tu taki kot sem jaz, da jim pomagamo :)
Življenje je gibanje. Ko se ustavimo, umiramo, padamo :)
Pa lepo, prosim, delite tale prispevek med prijatelji, ker je toliko zmot o lenobi. Predvsem starši še vedno ne znajo pomagati otrokom, za katere pravijo, da so leni :) Mogoče jim bo po tem prispevku lažje :) ♥♥♥ Agatha
V preteklem tednu sem preko spleta pomagala zbujati dve veliki lenobi.
Vsaj tako sta se imenovali dve simpatični stranki.
Od tega je bila ena lenoba sicer relativno uspešna direktorica srednje velikega podjetja, ki je imela zaradi svoje lenobe težave z vsem timom. Nikakor se ni mogla lotiti nekega projekta. Tim jo je priganjal, projekt je bil namreč v zamudi.
Druga lenoba se ni spravila k pisanju prošenj za boljšo službo.
Ko sta mi to sramežljivo opisovali vsaka lenoba zase, sta bili obe precej ležerni, flegmatično razpoloženi.
Ko pa sem jima odvrnila, da lenoba sploh ne obstaja, sta bili takoj v čudenju in pozoru.
Mi vi verjamete?
Lenoba ne obstaja.
Kako to?
Nečesa ne naredimo, ker nas je strah iti v akcijo – ker nas je strah, da nismo dovolj dobri, da tega ne zmoremo, strah odgovornosti… – da nismo pripravljeni niti poskusiti premakniti riti. Raje zamahnemo z roko, te stvari odrinemo stran in si rečemo, da smo leni, ter sedimo v kavču in se utapljamo v svojem lastnem gnevu, krivdi, slabi vesti, nemoči itd.
Lahko pa pravimo, da smo leni, ker smo tako odpotovali stran od sebe, da sploh ne vemo več, kaj bi radi, kdo smo. Sedimo kot kup nesreče, propadamo v sebi, a niti ne vemo, kaj nam tako manjka.
To je težji primer. Vseeno, če se potrudimo, lahko že sami pobrskamo po sebi in zagotovo bomo postopoma prišli do tega, kar si želimo. Potem je treba samo še zbrati moč in iti čez svoje strahove, nemoč...
Izgovorov za lenobo torej ni več.
Vse lene zdaj lahko razkrinkate. Pred vami se ne morejo več skrivati.
Lenoba kot taka torej sploh ne obstaja.
So samo ljudje, ki ne zberejo moči, da bi živeli sebe.
Kaj z njimi?
Predvsem jim pomagajte!
Dajte jim roko in jim pomagajte čez strahove in vse blokade, ki jih pestijo, da bi naredili korak proti sreči.
Če zabredejo pregloboko oziroma preveč stran od sebe, pa smo tu taki kot sem jaz, da jim pomagamo :)
Življenje je gibanje. Ko se ustavimo, umiramo, padamo :)
Pa lepo, prosim, delite tale prispevek med prijatelji, ker je toliko zmot o lenobi. Predvsem starši še vedno ne znajo pomagati otrokom, za katere pravijo, da so leni :) Mogoče jim bo po tem prispevku lažje :) ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar