Transformacijska delavnica za ženske "MOJ MESEČNI CIKEL in IZVRSTNO POČUTJE"

Srčno pozdravljeni,

ker vidim, koliko je nekih »nepotrebnih« teorij o ženskih ciklih, koliko žensk trpi zaradi spolnosti, se zvija v bolečinah v času pred in med menstruacijo, da »morajo« jemati tablete ali si celo vzeti dopust in podobno, sem se odločila, da zorganiziram 

spletno transformacijsko potovanje

»MOJ MESEČNI CIKEL in IZVRSTNO POČUTJE«,

ki se mu lahko pridružite vse od prazne lune, 13.1.

Skupaj bomo vse do zadnjega krajca, 3.2.

V živo se dobimo ob januarski polni luni – v petek, 29.1.2021, ob 18:30.

Kaj vse bodo naše teme?

- Vse ženske težave, ki povzročajo, da se v svojem telesu kot ženske ne počutimo dobro;

- Zlorabe;

- PMS in težave med menstruacijo;

- Težave v menopavzi;

- Težave z zanositvijo;

- Strah biti ženska – nesprejemanje svojega spola in telesa;

- Strah spolnosti, težave v zvezi z orgazmom;

- Vzpostavitev prekinjenega stika z maternico;

- Razreševanje blokad zaradi splavov, mrtvorojenih otrok;

- Kolektivni občutek manjvrednosti biti ženska oz. biti umazana kot ženska;

- Razrešitev ključnih travm, ki so še lahko prisotne v naših spolnih organih (iz časa, ko smo bile še v trebuhu; od prezgodnjega rezanja popkovine; razne psihične in spolne zlorabe ipd.):

- Razrešitev blokad v svojem družinskem sistemu;

- Razrešitev raznih kolektivnih travm;

- Pa še kaj se bo našlo.

Vse to bo predmet delavnice. Ni pomembno, v kateri življenjski fazi je posamezna udeleženka. V vsaki so shranjeni programi iz vseh faz, zato srčno vabljena vsaka, ki ima težave iz kateregakoli obdobja v življenjskem ciklu ženske. 

Če so ženski spolni organi fizično delujoči ali pa tudi če smo že v zdravniški obravnavi, je koristno, da se lotimo tudi čustvenih in miselnih blokad v našem sistemu, ki povzročajo te težave. V ozadju so lahko globoko zakoreninjena prepričanja prednikov o sovraštvu do moških, spolne zlorabe, neodobravanje s strani staršev glede spola (ženske) ipd. S tem se bomo ukvarjale. Razrešimo tisto, kar nam preprečuje, da bi bile ženske s telesom, ki nam ves mesec služi in nam ne kriči vsak teden z novim obdobjem v ciklu, da nečesa ne delamo prav. 

Za več informacij in prijavo nam pišite na institut@srecno.org ♥♥♥

Na delavnici bomo šle skupaj in vsaka zase v globoke procese. Med delavnico krožim, tako da delam z vsako posamično. V roku tedna dni se po delavnici slišim z vsako posamezno še po mobilniku, da vam pomagam dokončati procese (do 30min AI-coachinga). Krog je majhen, ker boste potrebovale veliko moje pomoči vsaka zase, zato ni veliko prostora. Če te potegne, se prijavi čim prej.

Toliko informacij zaenkrat :)

Komaj že čakam naš krog in druženje :)

Vzemimo si čas zase in svoje telo ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

VIRUS PODPORE se širi k tebi...

Smo si kdaj želeli, da bi nas kdo podprl, da bi kdo verjel v nas in naše sanje?

Ali smo mi kdaj podprli koga na njegovi poti?

Zdaj imamo natanko to priložnost.

V ta namen lahko pristopimo k našemu skupnemu projektu tako, da 

razširimo nov VIRUS PODPORE okrog sebe.

Kaj storiti?

Imamo dve možnosti:

1.   Lahko pošiljamo spodnji VIRUS PODPORE (spodnjo sliko). 

2.   Lahko pa po vzorcu spodaj napišemo pismo oziroma sporočilo podpore in v njem VIRUS PODPORE pošljemo prejemniku. 

»Dragi Luka,

ker ti želim predati svojo podpro, ti pošiljam VIRUS PODPORE.  

Naj te zadane v srce :)

Želim ti povedati, da verjamem vate.

Vem, da zmoreš čez čisto vse ovire, ki jih življenje prinaša na tvojo pot.

Občudujem tvojo neustrašnost, neizmerno voljo in vizionarski um.

Hvala za vso podporo in ljubezen.

Neizmerno sem ponosna nate.

Rada te imam in sem globoko hvaležna, da te imam ob sebi♥♥♥

Želim ti obilo zdravja in sreče na svoji poti♥♥♥ Agatha

P.S.: Prosim, da to sporočilo deliš na svojih družbenih omrežjih.«

Zakaj si dobil/a ta virus podpore?

Ker te je prejemnik/ca izbral/a.

Kdo lahko sodeluje pri širjenju virusa podpore?

Vsakdo, ki si to želi.

Kako lahko sodeluješ pri širjenju virusa podpore?

Vsak posameznik, vseh let, lahko: 

• napiše sporočilo oziroma pismo podpore neki osebi;

• tekst je lahko tak, kot je zgoraj - ali pa spremenjen - nekaj stavkov iz srca, karkoli spodbudnega, dobronamernega;

• napiše, ali želi, da prejemnik sporočilo oziroma pismo tudi javno objavi na socialnih omrežjih;

• sporočilo pošlje prejemniku sporočila.

Tisti, ki prejme sporočilo, je vabljen, da: 

• OBJAVI sporočilo (na FB, Tik toku, drugih socialnih omrežji), ki ga je prejel, v kolikor se pošiljatelj v sporočilu s tem strinja;

• nato najde nekoga, kateremu bi sam predal sporočilo, in virus podpore širi dalje. 

Od kod je prišel virus podpore?

 Virus podpore je ustvaril Inštitut za srečno družbo, ki se ukvarja z odkrivanjem sreče posameznika, organizacij, pa tudi družbe kot celote že več kot 15let. 

»Tako smo prišli do univerzalnega zakona sreče in genoma sreče. Kakor raziskovalci po elitnih univerzah po svetu ugotavljamo, kako je pomembna podpora sočloveka za srečo posameznika. V ta namen smo se odločili, da razširimo virus podpore. Želeli bi namreč, da postanemo družba, kjer posameznik verjame, zaupa v soljudi in jim privošči srečo. Čas je, da kot civilizacija dojamemo, da smo zmožni vsi preživeti in živeti srečno, če le vsak najde svoje pravo mesto. Kar potrjuje tudi genom sreče. Zato si pomagajmo pri tem. Hvaležni smo vsakomur, ki bo svoje sporočilo podpore predal naprej in virus podpore širil po družbi.

Prosimo, naj pri širjenju sodelujejo učitelji, profesorji, starši, vzorniki, vplivneži, kdorkoli si zaželi storiti nekaj srčnega za sočloveka. 

Naj bo čas največjih izzivov priložnost za zbliževanje src in ustvarjanje družbe, kjer podpiramo drug drugega ♥♥♥

Virus podpore podira zidove in odpira srca. 

Naj se širi... ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo«

www.srecno.org

institut@srecno.org

 

Si želimo srečnega partnerstva?

Ja, vem, lažje je sicer trpeti v naši družbi. Je bolj sprejemljivo, kot pa se imeti fajn in ti potem rečejo, da ne delaš dovolj, da si len, da si nesposoben, neodgovoren, da si ne zaslužiš pomoči, darila, zahvale, biti sprejet in podobno.

Predvsem v naši, slovenski, kulturi je še vedno precej moderno in najbolj sprejemljivo biti tiho, se podrediti in ko te nekdo kaj vpraša, reči, da delaš, se trudiš in tudi vsaj malo trpiš.

Pa ni smiselno. Žal ta stvarnost deluje tako, da trpljenje prinese še več trpljenja.

Saj poznate biblijsko modrost, ki se sicer interpretira na toooliko različnih načinov: »Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.«

Mi je pisala gospa, da si želi srečnega partnerstva, ampak, da ima dovolj moških in trpljenja, povezanega z njimi. Zaklela se je, da bo odrezala, ignorirala vse moške, ki želijo priti do njenega srca.

         Pa ji je to uspelo?

         Za kratek čas. Nekaterim to s kar nekaj napora uspeva celo več življenj.

A tako ustvarjanje zidu povzroči le še več bolečine.

Koristi nam, da zmoremo sami, da uživamo sami s sabo. A če si srce resnično želi intimne družbe, mu tega ne smemo odreči. Pa četudi to pomeni, da bo temu sledila še kakšna prejokana noč.

Vsak zase je seveda samostojen kot bitje. A da ženske naredimo zid pred moškimi, potem ljubezen ne more teči. Ženske pa ob tem ostanemo še bolj lačne ljubezni in nesrečne. Vlečemo moške, ki nam ljubezni tako ali tako ne morejo dati. Tako prav vlečemo, da bomo še velikokrat prizadete, vse z nekim višjim namenom, da bo zid ja padel. Torej, dokler tega ne dojamemo in smo pripravljene, da nas bo še velikokrat bolelo, dokler ne pride pravi, se to ne more zgoditi. Dokler tega ne ozavestimo, bomo dobivale to isto lekcijo znova in znova. Od nekod bo že prišel nek moški, ki nam bo prišel do srca in nas prizadel. Če pa naredimo tako velik zid, da nihče ne more do nas, smo hladne in pa hitro tudi zbolimo. Zato ni bližnjic z zidanjem zidov. Enako velja za moške s postavljanjem njihovega zidu pred ženskami, ki bi jih lahko ranile.

Če si notranje resnično želimo partnerja, moramo torej dojeti, da pač boli, ko veza ne uspe. A ko to bolečino, žalost in vse, kar sodi zraven, predihamo, izjokamo, izcepetamo, pride mir in nova priložnost. Nekoč pride nekdo, ki zmore odpreti srce in sreča je tu.

 

Pogumno, vse samske dušice, ki si želite partnerja, s katerim bi bile srečne!!!! Je vredno vsake solze in srčne bolečine. Lahko povem iz svojih lastnih dolgoletnih izkušenj in neštetih strank, s katerimi smo čistili vse njihove neuspele poskuse groznih in bolečih odnosov in so na koncu uspele najti srečo tudi v partnerstvu ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org 

institut@srecno.org 

A greš "body walking"?

Hm, le kaj počnemo s svojim telesom?

Ženske pogosto slišim tarnati te dni, katere kopalke obleči na plažo, da bodo lepo izgledale.

Pa hitro potolažimo druga drugo, da lepota prihaja od znotraj. Res je.

Bilo je po nekem dogodku...

Prijateljica je rekla, da sem lepa, čeprav sem žalostna.

Takoj je vzela aparat in me slikala.

Pustila sem se, pa ne zato ker sem se počutila lepo, ampak ker sem se čutila ljubljeno.

Ko ljubiš in si ljubljen, lepota ni pomembna.

Zato želim vsem nam predvsem veliko ljubezni ♥♥♥

Vseeno. Telo je le skupek hrane, ki smo jo do tega trenutka v življenju pojedli.

Kaj počnemo z njim, da se dobro počuti?

Smo tako dobri do svojega telesa, kot do telesa hišnega ljubljenčka?

Hm, sem se zamislila nad tole zgodbo.

Je bila pri meni na AI-coachingu podjetnica, ki je izgubila psa in se zatem kar precej zredila. Začele so se zdravstvene težave, depresija...

Pravi aha efekt je doživela, ko je ugotovila, da je psa lahko peljala tudi trikrat na dan na sprehod, svojega telesa pa se ni spomnila niti enkrat na teden.

Ja, če želimo, da nam telo služi in je tudi lepo na pogled, ker je zdravo in polno življenja, ga je pač treba dobro negovati.

V to spada tudi gibanje, svež zrak in prazna glava :)

Gremo sprehajat svoje telo ♥♥♥

Hehe – če si lahko vzamemo čas za »dog walking«, si poiščimo nekaj časa tudi za »body walking« ♥♥♥ 

Pa uživajmo na poti ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kako do pravih informacij in se izogniti virusu in bakterijam?

Zdravo telo in dobro delujoč imunski sistem pa je tudi edino, kar nam pomaga v poplavi bakterij in virusov, ki so ves čas okrog nas. S trenutnim koronavirusom smo se šele začeli zavedati, da čistoča ne pomeni, da ni vidne umazanije. Tule je krasen video, ki ponazori, kako se virusi in bakterije hitro širijo.

https://www.youtube.com/watch?v=WDplwOZlOEU

To pa ne pomeni, da delajmo zdaj paniko. Virusi in bakterije so bili na Zemlji še mnogo pred nastankom človeka in bodo po vsej verjetnosti preživeli našo vrsto. Zato se umirimo.

Kaj pa še lahko naredimo?

Povežimo se z višjim jazom in pred sebe pokličimo viruse, bakterije, ki bi našemu telesu lahko škodili in jih vprašajmo, kakšen namen imajo za nas. Razrešimo ta odnos, da lahko gredo virusi in bakterije stran od nas.

V kolikor nimamo v sebi nekih težkih energij, ki k nam vlečejo viruse in bakterije, te ne morejo do nas oziroma imamo odlično delujoč imunski sistem, ki se z njimi brez večjih naporov učinkovito spopade.

Zato bodimo predvsem dobre volje, razrešimo z zamero, jezo, žalostjo, bolečino in drugimi nizkimi vibracijami, tako da nam še tako hudi »sovražniki« ne morejo do živega.

Ja, svet je danes poplavljen z vsemi različnimi (dez)informacijami.

Bodimo pozorni na to, kakšne informacije vse nam prodajajo. Povežimo se z višjim jazom in izbirajmo, čemu bomo verjeli in sledili. To velja tako za informacije iz medijev kot v našem zasebnem in poslovnem svetu.

Ob letošnjem slovenskem prazniku, 25.6., so visele slovenske zastave na trgu sredi Melbourna v Avstraliji. Zagovorniki teorij zarot bi našli svoj odgovor, tisti, ki vedo, da je bil naš praznik in da je bilo to storjeno v duhu povezovanja, bodo našli svoj odgovor, nekdo tretji spet kakšnega drugačnega.

30.4. so visele zastave ZDA na rotovžu sredi Münchna. Je bila to zarota ali kaj drugega? Vse je mogoče. Lahko je to tudi na kaj nakazovalo. So pa na ta dan 30.4.1945 ameriške oborožene sile osvobodile München nacistične tiranije.

Več pa tule o tem:
http://spomeniki.blogspot.com/2015/12/munchen-osvoboditev.html

Zastave naj bi bile zahvala ob obletnici. Ali samo to...

Opazujmo. A zavedajmo se, da je vedno za vsako fasado lahko nekaj povsem drugega, kot morda na prvi pogled izgleda.

Zato se umirimo in se naučimo povezovati z višjim jazom. Le z notranjo modrostjo bomo izvedeli pravo informacijo, ki je relevantna oziroma koristna za nas.

Vse je lahko res. Bodimo čim širši v pogledu na svet. Pričakujmo vse. Poskusimo pa čim bolj preseči vse svoje strahove, ko selekcioniramo informacije in jih obdelujemo.

Bistveno je, da nehamo slepo verjeti vsemu, včasih tudi še tistemu, kar naj bi bilo resnično »znanstveno« preverjeno in iz »uradnih« virov. Začnimo preverjati svet in zaupati svoji notranji modrosti, kaj je tisto pravo za nas.

Eden vidi v drevesu angela, drugi hudiča... Vse je lahko resnica za posameznika. Vsak ima svojo lekcijo.

Čas je za glavo in srce. Ne da vedno slepo sledimo drugim, pravilom...

Za srcem ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kaj bi bilo, če bi se vsi strinjali o vsem?

Ta teden sem imela na AI-coachingu tri poslovneže, ki so se name obrnili, češ da imajo težave, ker se z nekom ne ujamejo v istem pogledu na neko zadevo. Vsak je imel sicer povsem drugačno zgodbo. Nekje je šlo tudi za zelo velike vsote.

Zakaj vam to pišem? 

Ker je edina naloga sveta, da sprejmemo drugačnost drugih. Da se je ne bojimo. Da živimo sebe in hkrati pustimo drugim živeti sebe.

Ko bomo to dojeli, je svet v raju. Posli pa ena sama harmonija in platforma za obilje za vse. 

Vsi moramo slej ko prej spoznati, da ni potrebno, da se strinjamo drug z drugim. Če se ne, ni s tem nič narobe.

Kaj bi bilo, če bi se vsi strinjali o vsem? 

Vsi bi vozili enak avtomobil, živeli v enakih hišah, oblačili enaka oblačila, hodili spat ob isti uri, jedli enako hrano itd.

A ne bi bil svet pust, dolgočasen?

Ravno v tem, da smo tako različna bitja na istem planetu, je čar življenja. 

Hvala bogu, da imamo različna mnenja, poglede, ideje o vsem. Da smo pač drugačni. Eni debeli, drugi suhi, eni črni, drugi svetli, eni verujemo v Alaha, drugi v Šivo itd. 

Bistveno je, da tega ne jemljemo osebno. 

Če človek nima istega mnenja kot mi, ni s tem nič narobe. 

Še vedno lahko ljubezen teče. 

Še vedno lahko spijemo skupaj kavo in se strinjamo o čem drugem. 

Ne potrebujmo biti vsi enaki in istega mnenja, prepričanja, istih želja. 

Si pa moramo priznati, da nam je mogoče lepše v drugi družbi. Vse dobro.

Mogoče se kdaj kasneje zopet najdemo v kakšni drugi zadevi.

Pustimo drugim, da imajo svoj svet, tako doma kot v poslu. Seveda, dokler to ne posega v našo bit tako, da mi ne živimo sebe. 

Bistven je naš svet. Kako živijo drugi, je njihova stvar.

Ko smo to razčistili s poslovneži, se jim je odprl povsem drug svet. Vse poslovne težave smo postavili v povsem novo perspektivo in večina teh se je zelo hitro razrešila. 

Če nekomu rečemo danes »ne«, ne pomeni, da se ne najdemo skupaj kdaj kasneje. 

Dajmo si prostor za živeti sebe, tako v poslu kot zasebno ♥♥♥

Srčen pozdrav, veliko različnih mnenj, idej in izkušenj. Predvsem pa veliiiiko ljubezni, Agatha ♥♥♥ 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org 

Je že čas za upor?

Sicer pa poslušam veliko pritoževanja čez politike, sistem, odnose. 

»Politika želi omejiti civilno iniciativo«, »zapravlja davkoplačevalski denar« itd. 

Je že čas za upor? 

Ja, živimo v posebnih časih. Negotovost je velika. Navidezna varnost sistema, v katerem živimo, je izpuhtela v zrak. Ne vemo, kaj bo jutri. 

Lahko se predamo, jamramo in upamo, da nas bo kdo rešil. Smo v nemoči. Se utapljamo v strahovih in izgubljamo upanje v boljši jutri.

Ja, lahko nas strahovi odnesejo tudi v jezo, celo sovraštvo. Se upiramo tistemu, kar nam ni pogodu.

A upor nosi s sabo zelo težke, destruktivne energije. Energijo dajemo tistemu, proti čemu se upiramo. Ob tem potrošimo ogromno energije. Podlaga za upor so namreč strahovi. Delujemo s silo, na silo. Smo destruktivni, do sebe in okolice. 

Kje je torej rešitev? 

Seveda, da nismo pasivni, kot sem pisala na začetku.

Enkrat se je treba soočiti s situacijo, sicer vedno bolj lezemo v globoko brezno.

Sprejeti moramo situacijo tako, kot je, in z notranjim mirom, ki hkrati nosi enormno notranjo moč, ki nam daje zagon, da ukrepamo, smo aktivni, proaktivni. 

Rekli bi, da delujemo iz sebe, iz srca, iz svojega notranjega bistva. 

Imamo občutek, da smo vodeni, da je nekaj večjega od nas, kar nas žene v proaktivno dejanje in nas še dodatno polni. V končni fazi se vzpostavi harmonija, ravnotežje v okolju. 

Če želimo torej spremeniti družbo, v kateri nam bo na dolgi rok vsem boljše, bodimo pozorni na svoje delovanje, doživljanje sveta in izražanje.

Ne trudimo se z borbo, ki je usmerjena v uničevanje.

Če čutimo, da smo nastrojeni borbeno, počistimo s strahovi in se potem opazujemo, kaj si še želimo.

Si še želimo narediti isto? Če da, potem to storimo.

Sicer pustimo tisto, proti čemu smo se želeli boriti, pri miru.

Nikoli torej ni čas za upor in borbo.

Vedno pa je čas za AKCIJO ♥♥♥

Lahko je dejanje na koncu navzven isto, a energije, občutje in posledice so lahko povsem drugačne. 

 

Ni izgovorov. Vedno se najde pot ♥♥♥  Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org