Kaj sem jaz v tej družbi?

Zloglasni virus je v družbi individualistov pokazal na kup problemov, ki jih je današnja družba s sistemom, kot je, izvrstno prikrivala s potrošniško bogato naloženo mizo sanjskih dobrin.

Zdaj zopet vidimo, kako smo kot posameznik šibki in ranljivi. Sami se sicer rodimo in umremo v instituciji. Virus pa je pokazal, kako odvisni smo dejansko vse življenje od drugih, od družbe.

Zato je zdaj čas, da se vprašamo, kaj potrebujem od družbe in kaj lahko družbi damo?

Kaj sem jaz v tej družbi?

Kaj lahko v svojem življenju spremenimo, da bi nam bilo lepše že danes?

Pustimo ob strani, zakaj je virus prišel na Zemljo. Ni pomembo v kakšno teorijo verjamemo.

V vsem je dobro in slabo.

Poskusimo iz virusnega obdobja potegniti tisto dobro. 

Virusi in bakterije so bili in bodo. Kadarkoli v preteklosti bi se lahko na potovanjih ali doma okužili z njimi s kakšnim izmed takih, ki so smrtno nevarni. Na infekcijski kliniki imajo vedno kakšne take nepojasnjene primere.   

Zato poskušajmo to, kar se naučimo tu v času zloglasnega virusa, prenesti v svoj vsakdan.

Kako se obnašamo na javnih straniščih? Si umivamo roke v službi?

Kakšen je naš odnos do osebnega prostora drugih?

Znamo dati prednost, koga počakati v vrsti, da pride mimo?

Kaj nam zdaj pomeni osebna razdalja 1,5m?

Jo spoštujemo?
   
Saj ni pomembno, koliko se sami počutimo ranljive. Mogoče se počutimo v izvrstni formi in nedotakljivi za virus. 

Vseeno, lahko ga poberemo nekje in je naš imunski sistem dovolj močan, da ga premaga. Še vedno ga lahko prenesemo na kakega starčka, ki hiti v trgovino po kruh, mi pa smo mu prekrižali pot in ga okužili.

Kakšna je naša odgovornost do drugih in sebe?

Ohranjajmo razdaljo, če ne zase, do spoštovanja drugih, skupnosti ♥♥♥

Tudi če koga opozorimo na razdaljo, naredimo ovinek okrog njega, se mu pri tem nasmehnemo, kaj zabavnega rečemo, je lahko v dobro nas vseh ♥♥♥

Delimo ljubezen, kjerkoli lahko. Ljubezen odganja vse težko ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Za paniko in neodgovornostjo so le strahovi

Srčno pozdravljeni,

najprej vam pošiljam srčen objem, vsakemu posebej. Me sprašujete, če sem dosegljiva. Sem tu, v karanteni, kot vsi. Če me potrebujete, po Skypu imam AI-coachinge normalno z vsemi po svetu. Srčen objem na daljavo pa namreč ne pozna fizičnih omejitev, gre skozi prostor in čas, nosi pa vso ljubezen fizičnega objema.

Zdaj potrebujemo veliko ljubezni, saj odganja težke energije, ki resonirajo s strahovi in boleznimi.

Zato poskrbimo, da smo polni ljubezni. Počnimo stvari, ki polnijo naše srce s srečo in radostjo.

Je pa tako, da kot vedno v življenju, pa tudi v vseh težkih časih, je enim lepo, drugi pa trpijo.

Kaj lahko torej mi sami naredimo, da bi bili na strani tistih, ki bomo pisali lepšo plat zgodovine?

To ne pomeni, da sedimo doma in cele dneve jemo in gledamo televizijo, razen če nam to predstavlja ta trenutek vrhunec užitka na Zemlji, čisti mir v duši. V vojnah, ob naravnih nesrečah niso bili srečni tisti, ki se jih težave in nesreča niso dotaknili, ampak tisti, ki so si znali narediti lepo v situaciji, kot je. To pomeni, da živimo sebe in se dajmo na tisto mesto, ki nas osreči, če to pomeni, da smo doma z otroci, krasno. Če to pomeni, da gremo za prostovoljca in pomagamo starejšim raznašati hrano, odlično. Če to pomeni, da opravljamo delovno mesto in rešujemo življenja ljudi neposredno na svojem delovnem mestu, tudi izvrstno.

Ko ljubezen dovolj močno teče, ni prostora za težke energije in strahove :) ♥♥♥

Ja, niso lahki časi. Ne ve se, kaj bo... Strahovi pa delajo ljudi panične, egoistične, neodgovorne...

Kaj lahko storimo?

Strah preučujem že 15 let.

Z njim sem se spogledovala na tisoče srečanjih s strankami.

V bistvu je strah samo ideja v glavi.

Strah nas hromi, saj delujemo iz ega, ne iz svojega bistva.

Večina strahov pa se nikoli ne uresniči. Zakaj bi bili njihovi sužnji?

Nekaj naredimo s strahom, potem pa aktivno v življenje, táko kot je, z izzivi, kakršni so. Aktivno, pa četudi to pomeni ostati doma.

Včasih pomaga, da samo preusmerimo pozornost na nekaj pozitivnega, lepega.

A globlji strahovi tako pridobijo le še več energije. Še bolj vztrajno zasedejo naše misli in telo.

V takem primeru je najlažje, da naredimo tole: ko nas nekaj iztiri, pokličimo to idejo predse na filmsko platno in jo preučimo.

Občutimo vsa težka občutja ob tej ideji, vse scenarije, ki se vrtijo zraven na platnu in predihajmo te težke energije ali jih izplešimo.

Predaja je vedno aktivna, ne pasivna.

Vse enkrat mine, tudi najtežje – nič nam ne pomaga, da trpimo.

Soočimo se s težavo in gremo naprej – naredimo si najlepše, kar lahko.

Samo mi lahko vplivamo na to, kako se imamo.

Počnimo tisto, kar polni srce :) Ustvarjamo, ljubimo se... pomagajmo drugim ...

Ko ljubezen dovolj močno steče, ni prostora za strahove :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Ali dovolj duhovno rastemo?

Me vsake toliko kdo vpraša, ali je dovolj naredil(a) na sebi, ali dovolj raste.

V zavesti vse že obstaja. Vse se samo preizkuša. Naša naloga kot bitij v človeški podobi je v polni meri doživeti to realnost. Zato ne potrebujemo rasti. To ni lekcija te realnosti. Nismo tu, da trpimo v šoli zavesti. Smo pa tako narejeni, da vsi hrepenimo po sreči. Zato je poanta skrita v nas samih, našem delovanju, da si želimo sreče. To pišejo mojstri že od pamtiveka. 

Zato uživajmo. Če pa nam kaj ni dobro, nas kaj ovira, se počutimo slabo itd., potem iščimo rešitve, da nam je bolje. To nas sili v »rast« na zemeljskem nivoju zavesti samo od sebe. Zato ni nič samo po sebi bolj »duhovno« ali bolj »napredno, če pijemo pivo ali mantramo/meditiramo. Lahko najdemo več sreče in sebe na vrtu, v gozdu, sredi ustvarjanja nečesa, med otroci, kot sredi ašrama. Vsak ima svojo pot. Mi smo samo program. Smo samo en del zavesti, ki se je »ločil« od celote, da se preizkuša. Smo izkušnja. Nikomur nič ne dolgujemo. Ali smo v tretji ali peti dimenziji zavesti, ne zanima nikogar. Ko si zaželimo boljšega, avtomatično splezamo »višje«. 

Naša notranja bit si namreč želi biti srečna. Po tem hrepenimo. Temu sledimo. Ko nam je prijetno, uživajmo v tem. Ne pustimo se strašiti, če ne bomo tega in onega. Ne obremenjujemo se z drugimi, koliko so drugi zrasli, koliko duhovnih knjig so prebrali, na koliko seminarjih so bili, koliko gurujev so poslušali. Pa s tem seveda ni nič narobe, če nas to potegne. Pojdimo za srcem in vzemimo to, kar si le-to želi. 

Naj bo november poln lepih izkušenj. 

Pa tudi tistih slabih se ne bojmo. So tudi le izkušnje, ki nas vodijo do nečesa novega, kar želi izkusiti naša zavest.

Samo krepijo nas in nam pomagajo aktivirati notranjega mojstra ♥♥♥ 

Srčen objem, Agatha ♥♥♥ 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kako se lotiti kakega velikega projekta?

Velikokrat se oglasite pri meni, ko ne veste, kako se lotiti kakega velikega projekta, kot je zaključiti s šolanjem, opremiti stanovanje, dovršiti nek projekt v službi. 

Včasih se tako čudimo temu, kako nas blokade v podzavesti lahko držijo nazaj, da ne uspemo uresničiti svojih ciljev, a se tega sploh ne zavedamo. Na primer želimo dokončati projekt, a se ga bojimo, ker nas potem čaka drug projekt, ki ga pa ne maramo. Česar se seveda najbrž ne zavedamo. 

Pogosto pa je potrebno naše delo samo razdeliti na nekaj manjših delov in nato te še na nekaj manjših. Zatem pa z dnevno vztrajnostjo na malih projektih pridemo na koncu do tega, da je veliki projekt izvrstno in brez večjih težav zaključen.

Na spletu imate v angleščini zastonj knjigo Eat That Frog! (slovenski naslov je »Pojej živo žabo«), avtorja Briana Tracyja, ki govori o tej strategiji, kako lahko premagamo odlašanje in omahovanje. 

Tule je povezava:

http://www.al-edu.com/wp-content/uploads/2014/05/Eat_That_Frog.pdf

Sicer pa sem tu, če me potrebujete, da leto zaključite, kot si želi vaše srce, in si na ta način tlakujete pot za še uspešnejše 2020. V ta namen se dobimo individualno po Skypu.

Srčno vabljeni na »Zaključevanje leta in pripravo na bolj srečno 2020« – v terminih od 15.11.2019 do 10.1.2020.

Sicer pa si naredimo življenje čim bolj pestro in zanimivo. 

Iz vsake rutinske, še tako nezanimive naloge, si lahko ustvarimo zabavo ♥♥♥

Še posebej nekateri, s katerimi smo se družili na 30-dnevni aktivaciji v septembru in oktobru, dobro vemo, kako vrhunsko je lahko to :).

Svet je tak, kot je, na nas pa je, kako ga bomo doživeli. 

Samo poglejte starejše ljudi, ki so polni energije in dobre volje, koliko radoživosti in radovednosti je še v njih.

Bodimo radovedni in si najdimo naloge, ki nas posrkajo kot otroke ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kako se povezati z nezavednim, višjim jazom?

Nekdo izmed vas mi je ta teden zastavil naslednja vprašanja:

»Rad bi se bolj povezal z višjim jazom. Rad bi zastavljal konkretna vprašanja. Pa mi nekako ne gre najbolje. Imaš mogoče kak namig? Mogoče ne vprašam pravilno. Ali pa še ne dobim odgovorov v tem času? Ali pa jim ne verjamem? Ali je višji jaz enako kot pogovor s celoto ali akašo? Če meniš, da je potreben obisk pri tebi, pa kar napiši.«

Tudi sicer mi veliko pišete o povezovanju z nezavednim, višjim jazom. 

Višji jaz nam stalno pošilja sporočila. Vse informacije iz univerzalne zavesti, kvantuma, akaše dobimo preko svojega višjega jaza. Temu pravimo intuicija. Žal pa teh sporočil pogosto ne zaznamo, ker nanje nismo pozorni, jih ne prepoznamo ali smo preveč v egu.

V kolikor so težave za slabo zaznavo v egu, je dobro, da si vzamemo čas in blokade sčistimo. Tu vam lahko pomagam.

Največkrat pa se povezovanja moramo samo naučiti. Tu je dobro slediti knjigi "Genom sreče", ki je cela namenjena temu, da nas vodi k boljši povezanosti z višjim jazom:

»Ali dovolj pozornosti nameniš sporočilom, ki jih stalno prejemaš v obliki notranjega glasu, prebliskov, dogodkov, glasbe in podobnega?

Ali kdaj postaviš vprašanje angelom, vodnikom in zatem počakaš na njihove odgovore?

Kar zdaj zastavi vprašanje angelom ali višjemu jazu (npr. »Kaj naj storim glede nekega odnosa, da bo bolj zadovoljujoč?«) in počakaj, da dobiš odgovor v obliki misli, vizije, občutka ali kako drugače. Ne omejuj se s pričakovanji. Odgovor utegne priti šele čez čas, vselej pa pravočasno. Vedno pride, samo ljudje ga običajno spregledate.«

»V tem pa ponovno zasliši glas: »A ti me pa še kar ignoriraš?! Angeli ti pošiljajo sporočila, ti pa jih vztrajno mečeš v koš. Si lahko zamisliš, kako bi se počutil, če bi tvoji poslovni partnerji vrgli tvoje pismo v koš, še preden bi ga pogledali.« »O, oprosti, nisem vedel,« Mitja nerazpoloženo zine nazaj. Višji jaz pa nadaljuje: »Kaj misliš, kdo je poslal tisto majhno deklico zjutraj pod tvoje okno, da ti je predala kodo za sporočilo? Angeli. Ti pa ničesar, kar ni strogo v tvojem ozko omejenem svetu, sploh ne zaznaš. Videti še ne pomeni zaznati. Kaj misliš, koliko takih sporočil, ki sem ti jih poslal ali so ti jih poslali angeli ali druga dobra bitja, si spregledal?« »Uf, ne vem,« zaprepadeno odgovori Mitja. »Na tisoče vsak dan,« v zanosu odgovori višji jaz in nadaljuje: »A se zavedaš, koliko koristnih informacij tako spustiš vsak dan?« »Huh,« z negotovostjo zavzdihne Mitja, »kaj pa vem.« Nato nataknjeno odreagira: »Kaj si sploh lahko mislim o tistih peresih? Kakšno sporočilo je to? Zame je pero pero.« »Ja, saj pero je pero. A s peresom dobiš namig, da ti nekdo pošilja sporočilo…«

Tako knjiga "Genom sreče" (http://www.srecno.org/genom/default.html) kot zvezek "I'm Happy" (http://www.srecno.org/notebook/default.html) sta namenjena tudi temu, da si najprej zastavimo vprašanje, nato pa ju odpremo in nas na vsaki strani čaka odgovor. Na enak način lahko uporabljate razne angelske karte ali kako drugo knjigo, samo da odgovori v zadnji niso tako na dlani.

Najlažje vadimo povezovanje z višjim jazom tako, da si vsak trenutek, ko nam je na voljo, zastavimo vprašanje in počakamo, da v okolici nekaj pritegne našo pozornost oziroma nam vzbudi občutek, da se v tem skriva odgovor na naše vprašanje (npr. želimo vedeti, ali naj gremo na določeno potovanje. Naključno pogledamo v neko smer in tam zagledamo plakat s potovalno opremo. Odgovor je seveda pritrdilen.)

Višji jaz nam stalno govori tudi skozi telo, mišice. Več tudi na to temo povezovanja z nezavednimi in višjim jazom pa sledi v decembru, ko gremo v proces za delavnico 21.12. 😊 Namen delavnice je, da vam pomagam skozi daljši proces in še posebej s pomočjo zelo mogočnega kraja na Zemlji, da sčistimo čim več blokad, ki vas ovirajo, da bi bili povezani z višjim jazom vsak trenutek in da bi v vsakem trenutku lahko prejeli njegovo sporočilo. Tekom procesa boste dobili tudi kar nekaj dodatnih navodil, kako se povezovati z višjim jazom, kako si tolmačiti sporočila. 

Kot pa vedno, pa še enkrat poudarjam, da ko pokličemo pred sebe višji jaz, da se nam v podobi pokaže, nam mora biti ob njem vedno prijetno. Preverimo ga lahko tako, da mu pogledamo v oči, četudi je silhueta. Ob pogledu v oči, moramo občutiti mir, toplino. 

Mi je pisala neka gospa pred časom:

»Pozdravljena, Agatha! Berem Genom sreče in sem skozi bolj navdušena. Želela sem te nekaj vprašati. Višji jaz se mi prikazuje v podobi moškega s turbanom in haljo. Je temne polti - rjave. Iščem po internetu, da bi ugotovila, od kje je, pa ne najdem. Verjetno Orient. Zanima me, ali je to res podoba mojega višjega jaza, zakaj je Orientalec?«

Hm, višji jaz lahko izgleda kot ženska, kot mladenič, žival, svetloba ali kako drugače.

Zakaj ne bi bil orientalec? 

Višji jaz se nam vedno pokaže v obliki, ki je najboljša za nas v danem trenutku.

Če ne zaupamo tej podobi, ga še enkrat pokličimo. 

Naj se nam predstavi v drugi obliki ali pa to prikazen odslovimo in pokličimo svoj pravi višji jaz. 

Ob njem nam mora biti vedno prijetno! Je vedno dobrohoten.

Predvsem pa se zabavajmo ob povezovanju ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kaj storiti pred pravdo na zasebnem ali poslovnem področju?

Ne pustimo, da nam konflikti uničijo življenje.

Odprimo srce in tvegajmo, da bomo kdaj tudi prizadeti. 

Samo tako bo ljubezen lahko tekla.

Mogoče bomo morali zamenjati ljudi okrog sebe. 

A slej ko prej bo na ta na način okrog nas krog, ki nas bo osrečeval.

Sicer pa ne pustimo, da se naši osebni ali poslovni konflikti končajo tako, da smo na izgubi, da nam iz življenja odidejo ljudje in posli, ki jih imamo radi.

Številnim sem že pomagala tako v poslovnih kot družinskih primerih, da so se ognili sodišču, ker sem jim s pomočjo nezavednega in genoma sreče pomagala doumeti njihove lekcije, pravice in dolžnosti. 

Preden se greste pravdati, vam priporočam, da si zastavite nekaj vprašanj. 

Pogosto ljudje gredo v pravdo le zaradi nekih intenzivnih čustev. 

O čem torej razmislimo, preden gremo v pravdo?

• Zakaj je sploh prišlo do konflikta?

• Smo resnično iskreni do sebe in drugih? 

• Kdaj se je konflikt začel?

• Kako bi bilo, če ne bi bilo več konflikta?

• Kakšne koristi imamo od obstoja konflikta?

• Si resnično želimo pravdo?

• Kaj je tisto, kar bi nam prineslo največ miru in notranjega zadovoljstva?

• Kaj so moje pravice in dolžnosti?

• Kakšna vrsta ljubezni nam manjka in kako bi jo lahko dobili? (npr. prosimo za pogovor, neko stvar; si upamo povedati svoje, odpreti srce in izpovedati ljubezen; se znamo postaviti zase)

• Kako bi rešili ali svetovali pri rešitvi konflikta, če bi bili Bog in kako če bi bili sodnik?

Najbolj je, da se povežemo z višjim jazom. 

V kolikor se vam kje zatakne, vam lahko pomagam. 

Sicer pa uživajmo v najboljši družbi in na najljubši način 😊

Najdimo 101 način za sodelovanje, ki polni srca ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Koliko mask imam kot vodja?

Sicer pa smo odrasli le malo starejši otroci.

Večkrat k meni pride kak direktor, ki se obnaša, kot da je ostal na ravni 5-letnega fanta.

Tako sem na primer pred kratkim pomagala nekemu direktorju temeljito preurediti odnose v podjetju.

V osnovi je prišel z namenom, da preveriva njegove ugotovitve glede strategije prodora na ameriški trg, predvsem z vidika vodilnih kadrov.

Kje sva začela?

Čisto drugje. Dokler doma podjetje ni harmonična celota, se nima kaj širiti.

Začela sva seveda pri direktorju.

Najprej je moral dokončno odpreti srce in videti, kaj si resnično želi in ne počne stvari zato, da bi se dokazal svoji mami.

Odločil se je tvegati odrasti in sprejeti odgovornost za svoj odločitve.

S sebe je pometal vse maske z namenom, da bo okolica končno videla, kdo je, torej moški s hrbtenico in velikim srcem.

Kakšni vodje pa smo mi, ko prevzamemo nek projekt, bodisi da zorganiziramo skupno kuhanje kosila bodisi upravljamo podjetje s 300 zaposlenimi?

Koliko mask nosimo kot vodje, ker se bojimo, da ne bomo spoštovani, da ne bomo glavni, da ne bomo uspeli doseči svojega?

Koliko srcu pustimo, da pride na plano?

Si upamo pokazati svojim sodelavcem, kdo smo? ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org