Veliko me ljudje sprašujejo o protestih, kaj si mislim o nasilju, kaj menim ... ♥♥♥
Pa se pred novimi protesti vprašajmo vsi skupaj, kdo smo. Smo kot veverica, medved, jež... ? :) ;-)
Veverica in podlasica se stepeta na sončni jasi. Od strani ju gleda jež. Komentira pa zgodbo za gozdni časopis medved, ki je slišal zgodbo od lisice, ki je slučajno slišala neko vreščanje v daljavi in ji je šoja, ki je letela nad prepirom, zavpila, da se na sončni jasi tepeta veverica in podlasica. Ali medved vpraša za intervju veverico, podlasico in ježa?
Kaj je v tej zgodbi tako domačega?
Poslušajmo, kako se komentira letošnje proteste in podobne dogodke. Kaj govorimo o njih? Kot medved ali jež?
Mediji pokažejo nekaj slik, predvajajo odrezane izjave... Ne moremo pa iz teh nekaj slik, ki so izbrane, vedeti, kaj se je tam res dogajalo – kdo je bil nasilen, koliko je bilo nasilnih, kdo je govoril pol ure, kdo pet minut, kdo je začel....
Naj torej govorijo o protestih in podobnih dogodkih tisti, ki so bili tam. Naj ne komentiramo, če smo videli dva prizora na TV, ker nimamo prave slike in zavajamo sebe in okolico z vsem, kar povemo, kaj se je tam dogajalo.
O tem pišem, ker to ljudje tako radi počnemo, da se delamo pametne ... ego ;-) ♥♥♥
Raje se obrnimo vase in poglejmo, kaj nam zunanji dogodki povedo o nas samih, česa nas lahko naučijo ♥♥♥
Pa raje kot z izmišljanjem zgodb najdimo svojo pravo moč med sprehodom po jesenski pravljici:) ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
