sreda, 31. julij 2019

Kaj storiti pred pravdo na zasebnem ali poslovnem področju?

Ne pustimo, da nam konflikti uničijo življenje.

Odprimo srce in tvegajmo, da bomo kdaj tudi prizadeti. 

Samo tako bo ljubezen lahko tekla.

Mogoče bomo morali zamenjati ljudi okrog sebe. 

A slej ko prej bo na ta na način okrog nas krog, ki nas bo osrečeval.

Sicer pa ne pustimo, da se naši osebni ali poslovni konflikti končajo tako, da smo na izgubi, da nam iz življenja odidejo ljudje in posli, ki jih imamo radi.

Številnim sem že pomagala tako v poslovnih kot družinskih primerih, da so se ognili sodišču, ker sem jim s pomočjo nezavednega in genoma sreče pomagala doumeti njihove lekcije, pravice in dolžnosti. 

Preden se greste pravdati, vam priporočam, da si zastavite nekaj vprašanj. 

Pogosto ljudje gredo v pravdo le zaradi nekih intenzivnih čustev. 

O čem torej razmislimo, preden gremo v pravdo?

• Zakaj je sploh prišlo do konflikta?

• Smo resnično iskreni do sebe in drugih? 

• Kdaj se je konflikt začel?

• Kako bi bilo, če ne bi bilo več konflikta?

• Kakšne koristi imamo od obstoja konflikta?

• Si resnično želimo pravdo?

• Kaj je tisto, kar bi nam prineslo največ miru in notranjega zadovoljstva?

• Kaj so moje pravice in dolžnosti?

• Kakšna vrsta ljubezni nam manjka in kako bi jo lahko dobili? (npr. prosimo za pogovor, neko stvar; si upamo povedati svoje, odpreti srce in izpovedati ljubezen; se znamo postaviti zase)

• Kako bi rešili ali svetovali pri rešitvi konflikta, če bi bili Bog in kako če bi bili sodnik?

Najbolj je, da se povežemo z višjim jazom. 

V kolikor se vam kje zatakne, vam lahko pomagam. 

Sicer pa uživajmo v najboljši družbi in na najljubši način 😊

Najdimo 101 način za sodelovanje, ki polni srca ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

sreda, 3. julij 2019

Koliko mask imam kot vodja?

Sicer pa smo odrasli le malo starejši otroci.

Večkrat k meni pride kak direktor, ki se obnaša, kot da je ostal na ravni 5-letnega fanta.

Tako sem na primer pred kratkim pomagala nekemu direktorju temeljito preurediti odnose v podjetju.

V osnovi je prišel z namenom, da preveriva njegove ugotovitve glede strategije prodora na ameriški trg, predvsem z vidika vodilnih kadrov.

Kje sva začela?

Čisto drugje. Dokler doma podjetje ni harmonična celota, se nima kaj širiti.

Začela sva seveda pri direktorju.

Najprej je moral dokončno odpreti srce in videti, kaj si resnično želi in ne počne stvari zato, da bi se dokazal svoji mami.

Odločil se je tvegati odrasti in sprejeti odgovornost za svoj odločitve.

S sebe je pometal vse maske z namenom, da bo okolica končno videla, kdo je, torej moški s hrbtenico in velikim srcem.

Kakšni vodje pa smo mi, ko prevzamemo nek projekt, bodisi da zorganiziramo skupno kuhanje kosila bodisi upravljamo podjetje s 300 zaposlenimi?

Koliko mask nosimo kot vodje, ker se bojimo, da ne bomo spoštovani, da ne bomo glavni, da ne bomo uspeli doseči svojega?

Koliko srcu pustimo, da pride na plano?

Si upamo pokazati svojim sodelavcem, kdo smo? ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo

Vprašate psa, dojenčka, mačko, ali jih lahko pobožate?

Skoraj vsak dan učim postavljanje mej. 

Eni ste že pravi mojstri 😊

Vedno znova pa opažam, da ljudje pogosto ne znamo spoštovati mej otrok in živali, tako tistih domačih kot divjih.

Ste kdaj vprašali mačko ali psa za dovoljenje, da jo/ga pobožate? 


Ničkolikokrat opažam, kako ljudje rinejo v mačke, pse in druge hišne ljubljenčke, kot da niso bitja s svojim hotenjem. 

Kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo instinktivno hoteli pobožati otroka, dojenčka, ki smo ga srečali in se nam je zdel prikupen?

Pa si ta to želi?

Naučimo se spoštovati meje drugih bitij, tudi dreves, kamnov.

Naučimo svoje otroke reči »ne«. Strokovnjaki pravijo, da je povprečna starost otrok pri prvem spolnem nasilju od pet do šest let. 

Moje izkušnje, ko pomagam razreševati travme, so podobne. 

Še želite imeti pokornega otroka ali otroka, ki se zna postaviti zase?

Ga tega učite?

Ga učite, da zaupa svojim zaznavam, ali mu ne dovolite, da ima svoje mnenje glede občutenja sveta?

Starši preradi prepričujemo otroka, kako je dobra neka hrana, kako je nekaj drugega bolj prijetno.

Ko svojemu otroku ne pomagamo zaupati v svoje zaznave, ga odrežemo od sebe. 

To pa na dolgi rok ni dobro za nikogar.

Razmislimo in ukrepajmo.

Tako bo veliko manj travm na vseh straneh :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo