sreda, 19. februar 2014

Aktivirajte smisel življenja – zdaj!

Vsak človek se zaradi svojih umskih sposobnosti vse življenje sprašuje o smislu lastnega obstoja. Včasih se zgodi tudi to, da ga ne najde in celo predčasno konča svoje življenje. V Sloveniji je to žal prepogost pojav. Obstajajo namreč kulture, ki pojava samomora praktično ne poznajo. Da bi bilo le-tega resnično čim manj, je dobro, da pomagamo sebi čim prej najti smisel, ki nas vleče v življenju naprej in tako ne le životarimo, ampak lahko zaživimo v sreči. Če smo ga slučajno kje skrili in ni aktiviran, ga je dobro aktivirati.

Sicer pa smisel življenja ljudje iščemo brez prestanka. Večinoma se tega žal ne zavedamo, saj večji del življenja živimo po navodilih avtopilota, naše podzavesti. Samo v določenih trenutkih se vprašamo, ali ima neko naše početje sploh smisel. Še redkeje pa nas življenje pripelje do tega, da si v poplavi igračk, ki nas zaposlujejo štiriindvajset ur na dan, vzamemo čas in razmislimo o smislu našega življenja.

Takrat začnemo premlevati in se znajdemo v takšnih ali drugačnih filozofskih debatah in premlevanjih. Naši možgani skoraj eksplodirajo od vseh miselnih operacij. A naš pravi smisel življenja se ne skriva v naših glavah, ampak nekje drugje - v srcu. Racionalno ugotovljen smisel namreč večinoma ne prihaja iz našega bistva, ampak je produkt našega ega. Da pridemo do pravega bistva, pa je treba seči globoko v naše srce. Le-to v vsakem trenutku ve, kaj je naš pravi smisel in če ga poslušamo, smo v vsakem trenutku poravnani z njim in srečni ne glede na okoliščine. Mnogi poznajo ta prelep občutek, ko se zdi, da je vse na svojem mestu, samo prevečkrat podležejo egu, ki jih pelje po svoji poti in jim vsiljuje svoje racionalne smisle.

Marsikdo se tako znajde v brezizhodni situaciji, ko ugotovi, da je povsem oddaljen od svojega pravega smisla in ima občutek, kot da je padel z Lune in da na Zemlji nima kaj početi. Mogoče potrebuje aktivacijo svojega smisla.

Kako jo izvesti?

Vsi tisti, ki se vam to dogaja, si vzemite čas zase, globoko vdihnite in se umirite.

Pred sebe pokličite svoje srce in ga vprašajte, kje se je izgubil vaš smisel življenja. Najverjetneje se je skril ali izgubil kar nekje v vašem srcu. Mogoče je skrit v mošnjičku ali škatli nekje v globinah srca. 


Vzemite smisel iz vrečke in mu pustite, da se razširi po vsej vaši avri. Če ga slučajno ni v srcu, prosite srce, da vam pokaže, kje se nahaja. Srce zagotovo ve, kje je se je skril oziroma ste ga skrili. Naj vam ga pomaga najti in aktivirati.

Mogoče se ne boste počutili drugače že prvem trenutku ali že naslednji dan. V nekem določenem času pa boste opazili, da počasi čutite, da vaše življenje le ima nek pravi smisel in boste bolj srečni.

Pa pomagajte še prijateljem in jim pošljite to aktivacijo, da bo življenje nas vseh imelo več smisla in sreče:)


Ča pa vam ne gre, se oglasite pri meni in vam bom pomagala :)


Sr(e)čno:) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

petek, 7. februar 2014

Ni pravega obilja brez kulture (sporočilo Franceta Prešerna)

Višji jaz Franceta Prešerna, ali nam, Slovencem, lahko kultura kaj pomaga, da bi čim prej zaživeli v obilju?

»Seveda. Kultura je pogoj za obilje. Če ni kulture, ni obilja. Brez kulture je človek prazen, je le meso, in tak človek ne more biti v stanju blagostanja. Lahko ima sicer materialno vse, a je v sebi prazen. Zato je nujno, da kulturo gojite dalje. Težji kot so časi, bolj je kultura v bistvu pomembna. Vam pomaga preživeti. Če vam vzamejo kulturo, nimate več razloga, da bi živeli. Saj se človek potrudi, da je sit in da ga nič ne boli, a tak človek ni srečen. Za obilje potrebujete živ duh v zdravem človeku. Pri čemer lahko živ duh tudi zdravi, če je telo bolno. Medtem ko zdravo telo brez živega duha, ne zdrži dolgo zdravo.

Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da današnji človek kulturo preveč istoveti z gledališči, knjigami in umetniki. A kultura je mnogo več. Kultura živi v vsakem izmed vas. Brez kulture bi bili živi mrliči. Vprašanje je samo, kakšno kulturo posameznik izbira, kakšno kulturo si želite kot družba. Kultura je posledica stanja vaše zavesti. Kultura se ne ustvarja od zunaj, ampak od znotraj. Kar je v vas, je kultura. Vsak beseda, ki jo izrečete, je že del vaše kulture. Vsak vaš korak je del vaše kulture. Kultura je vse, kar ste, razen mesa in kosti. 


Se zdaj zavedate, kako je pomembna kultura?

Zato ne prelagajte kulture na gledališča in umetnike. Vsak izmed vas je dolžan, da se zamisli, kakšno kulturo ustvarja, kaj ohranja od prednikov in kaj bo za sabo pustil potomcem.

Mi v naših časih nismo imeli prav veliko izbire. Ni se dogajalo toliko stvari naenkrat, da bi pozabili na to, kaj je pomembno za nas. Vi pa ste bombardirani z informacijami in različnimi kulturami in počasi ne veste več, kje je vaš izvor. Pozabljate, kje se vaša kultura začne. Saj je prav, da pustite, da svet postane ena sama vas prijateljev. Vseeno, težko si boste dali kaj lepega, če boste vsi nosili isto srajco, peli isto pesem in plesali na iste ritme. Čar je v drugačnosti. Ohranite to.

Vrnite se k izvoru in začnite črpati iz njega, sicer boste postali takšni kot drugi. Izgubili se boste v množici sveta in izginili. Del vas bo tako ostal lačen. Če pa boste šli spet h koreninam in se povezali s kulturo vaših in naših prednikov, boste še vedno lahko vsrkavali tuje kulture. A ostali boste polni. Ostali boste usrediščeni. Nihče vas ne bo mogel zbrisati s sveta. Veliko boste imeli dati drugim in drugi vas bodo zaradi vaše drugačnosti spoštovali. V vas bo tako vedno en del, ki bo tlel z vašim izvorom, ne glede na to da boste v sebi sprejemali in plemenitili druge svetovne kulture.

Zato je izjemno pomembno, da ne pustite, da se kultura omeji zgolj na institucije. Vsak Slovenec naj najde nekaj v svoji kulturi, kar ga pritegne, bodisi je to ljudska glasba, ples, ročna spretnost, govor in naj se tega oprime in neguje v srcu ter to prenaša na prihodnje rodove. Vsak Slovenec zase, lahko pride do obilja le, če bo v sebi znal najti sveti prostor, kjer živi kultura njegovih prednikov. Zato začnite pri sebi. Ni treba, da berete moje pesmi. Me ne zanima, ali so vam všeč ali ne. Pisal sem jih, ker sem to nujo čutil v sebi. Nisem si mogel pomagati. Te pesmi niso mogle ostati v meni. Morale so iti na papir. Berite pa jih, če so vam všeč. Sicer pa posezite po čem drugem v vaši kulturi. Predvsem pa začnite spet peti. Mi smo včasih veliko peli in plesali. Vso žalost, veselje in jezo smo dali ven skozi petje in ples.

Naj kultura živi tudi skozi vas. Najdite jo pri prednikih, a potem pustite, da najde svoj izraz skozi vas same, tako kot je pesem skozi mene. Pa nisem bil nič posebnega, da ne boste mislili. Le pustil sem, da je pesem našla pot preko mene.

Dragi Slovenci, rad vas imam in vas vabim, da berete, plešete in dihate slovensko kulturo ter jo predvsem živite in prenašate na rodove naprej. Tako boste hitro v obilju in vam ga nihče ne bo mogel več odvzeti. Ni naroda z močno kulturo, ki bi ga pokončali! Bog z vami!:)«

Čim lepši praznik in čim več kulture vsakomur:) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

ponedeljek, 3. februar 2014

Sporočilo Nikole Tesle ob hudi naravni ujmi

Višji jaz Nikole Tesle, zakaj smo na področju Slovenije utrpeli tako hudo naravno ujmo, kot je žled, ki je pustošil po gozdovih, vaseh in mestih?

Nikola Tesla: »Nič ni brez namena. Samo ljudje ga običajno niste sposobni uvideti. Mislite, da narava pač samovoljno upravlja z vašimi življenji, a ni tako. Narava je del vas. Narava je vaš odsev. Kar se dogaja z naravno, se dogaja v vas. Ta nesreča je čiščenje narave, hkrati pa čiščenje vaših duš. Preveč ste se oddaljili od sebe in s tem od narave. Le-ta vas samo opominja, da se vrnite k izvoru, k sebi. Če se vam vzame elektriko in vodo, ste v trenutku brez vsega. Jemljete od narave, namesto da bi sodelovali z njo in pričakujete, da vam služi. Niti se ne zavedate, kako ste odvisni od narave, dokler se ne zgodi kaj hudega. Zato ste potrebovali to ujmo. Da se končno ustavite in pogledate, kako ste odvisni od nje. Elektrika ne pride iz žice in voda ne pride iz pipe. Razumite že, kako ste ujeti v svoj namišljeni svet svobode. Pa niste svobodni. Dokler naravo izkoriščate in se ne zlijete z njo, da se poravnate z njo in ustvarjate skozi njo, vas bo spravljala v težave. Šele ko boste začeli delovati tako, da ne boste s svojim delovanjem posegali v bistvo narave in je spreminjali, ne da bi to ona želela, boste nagrajeni. Obrnite se torej k sebi in se vprašaje, ali vaša dejanja ranijo naravo ali ji pomagate, da skupaj ustvarjate prihodnost za vse. Če ranite naravo, ranite sebe. Tega še niste dojeli. To pa zato, ker samo hitite in se pehate za več navideznega udobja, ki pride po žici in iz pipe. Premalo pa opazujete naravo, da bi začutili njene potrebe in se prilagodili njej ter s pomočjo nje ustvarjali blaginjo za vse. Narava je radodarna in je tu, da razvaja človeka. A to lahko počne le, če lahko diha in živi. Ujma je torej le sporočilo narave vam, da je konec igranja. Narava želi, da ji prisluhnete. Da ji podate roko in jo vprašate, kaj si ona želi, da počnete z njenimi rekami. Da vpraša, kaj želite z njenimi jezeri. Da pustite živali v gozdu pri miru in jih vprašate, kaj si one želijo zase. Vprašajte hrib, ali lahko zgradite čezenj cesto in ali lahko vrtate rove skozi srce gora. Nebo vprašajte, ali vanj lahko spuščate smrad iz vaših tovarn in dimnikov. Vprašajte Zemljo, ali jo lahko zastrupljate s kemikalijami, ki jih spuščate na poljih. Narava vas samo opozarja, da je tu, da vam želi podati roko. Samo dovolj je njenega uničevanja. Opozorilo je bilo dano. Zdaj je naloga na vas, da se zamislite in zaživite na novo. Vsak posameznik lahko prispeva, da bo manj neurij. Začnite zdaj! 


Ko boste začeli sodelovati z naravo, boste šele videli, koliko potencialov ima narava v sebi, ki jih do sedaj sploh še niste uspeli opaziti. A narava vam jih ob vašem načinu delovanja, ne pokaže. Meni se je razkrilo marsikaj, saj sem znal prisluhniti naravi. Vedel sem, da sem le njen delček in da če ji prisluhnem, mi bo dala darove za blagostanje vseh nas. Zato se obrnite v sebe in se poskušajte ustaviti in začutiti, kako ste del narave. Ko boste začeli delovati v skladu z njo, boste vsi v obilju. Neprecenljive moči narave vam še niso bile odkrite. Zato pogumno. Ne se bati, da kaj izgubite, če na kratek rok zgradite dve cesti manj, izkopljete dva kamnoloma manj ali ulovite kakšno jato rib manj. Nagrada, ki bo sledila, ko boste začeli sodelovati z naravo, bo neprecenljiva. Če pa boste nadaljevali po stari poti, vas bo narava še naprej opominjala, da ne geste v pravo pot in vam ne bo razkrila vseh čarov, ki jih ima skritih za vas in vaše obilje.«


Sr(e)čno in čim več sodelovanja z naravo:) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo