petek, 30. januar 2015

Poanta dajanja po Gandhiju

Vam predajam sporočilo, ki ga je Gandhi za mesec februar zaupal nam vsem:

»Ali kdaj pomislite, da niste srečni, ker enostavno preveč razmišljate o tem, kaj dobiti od okolice?

Stalno se trudite čim več dobiti od šefa, sodelavcev, partnerja, otrok. Če vam ne dajo tega, kar potrebujete, ste užaljeni, jezni, agresivni, se umaknete v svojo votlino. 



Pa kdaj razmislite, kaj bi vi lahko drugim dali?

Pa ne na splošno, ampak v danem trenutku.

Kaj v tem trenutku lahko naredite dobrega za druge?

Pa ne spet razmišljati s svoje egoistične perspektive, kaj mi je najbolj enostavno dati. Poglobite se vase in dokler ne najdete tistega, kar vam vname srce in vas cele vzplamti ter prevzame, da ste tako navdušeni, da si ne morete pomagati, da tega ne bi dali (storili) za drugo osebo, tega ne dajte (storite). Ko boste enkrat to naredili, boste začutili, kako je to navdihujoče. Druga oseba bo zagotovo navdušena. Vi pa si boste to želeli še ponoviti. Ko boste to naredili še drugič, tretjič, si ne boste več mogli pomagati, da ne bi tega stalno počeli. Dajanje je pekel, dokler daješ iz občutka dolžnosti. Ko pa je iz notranje potrebe, postane čisti užitek in najbolj plemenito dejanje, ki polni tako obdarovalca kot prejemnika. Naj bo mesec februar mesec za darovanje. Poskusite vsaj enkrat. Pa resnično ne dajte, dokler ne občutite take nuje po darovanju, da vas bo sicer razneslo. Potem boste videli, da bo mesec februar za vas najbolj čudovit mesec. Naj vas razvaja in osvobaja. Več kot daš, več dobiš. Poanta pa je v pravem načinu dajanja. To mnogi pozabijo, zato mislijo, da to ne deluje. 

Rad vas imam. Poklanjam vam še eno misel – Ne pustite se zavesti tistim, ki vam pravijo, da niste vredni ljubezni. Še kamen je je. Samo pojdite na cesto in sprašujte toliko časa, dokler ne naletite na nekoga, ki vam bo rekel, da vas ima rad in vas bo objel kot brata. Svet bo v trenutku drugačen. Včasih je potrebno začeti pri ljubezni tujca. Važno, da je ljubezen. In to osvobaja. Če ste talci, ujeti med sàmo ne-ljubezen, se obrnite na tujca. Mogoče bo njegov objem rešil tudi njega. Veliko takih zgodb sem videl v svojem življenju. Zaupajte mi, da deluje!«


Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

nedelja, 11. januar 2015

Kako nam lahko pomaga duša dvojčica oz. komplementar?

Prihajam iz miselnega okolja, ki je bilo izjemno pozitivno in je verjelo v srečen izid vsega, za kar si se dovolj zavzel. Predvsem moj oče je neverjeten večni optimist, kot bi ga imel vsak dan na coachingu Tony Robbins. Vedno vidi dlje in širše kot ljudje okrog njega. Tudi sama od nekdaj globoko verjamem v to, da lahko najdem srečo in da ni treba čepeti v blatu in čakati, da nas Bog reši. Mi smo tisti, ki moramo najti pot ven. Zdaj se ne čudim več svojemu pogledu in notranji naravnanosti, saj poznam svoje poslanstvo. Desetletja nazaj pa sem se pogosto zdela sama sebi čudna, ko sem zašla v množico cinikov in skeptikov. Slednjih pa je bilo kar veliko. Še dobro da sem bila vedno tako močna, da se jim nisem dovolila podrediti.

Na področju partnerstva sem tako kljub številnim razočaranjem dolga leta, trdno verjela, da bom našla srečo tudi v ljubezni. Natanko sem vedela, kaj hočem, in od tega nisem odstopila. V dveh dneh sem vedela, ali je partner pravi zame ali ne. Nisem razumela prijateljic, ki so bile po pol leta v zvezi in potem le ugotovile, da to ni tisto, kar so si želele. Kar je bilo sicer vsem naokrog, pa tudi njim, povsem jasno od vsega začetka zveze. Tako sem po dolgem »prebiranju« le srečala partnerja Igorja. Celo leto sva na faksu delala skupaj na skoraj vseh projektih kot odličen tim, a iskrica ni preskočila. Vsak je bil v svojem svetu in v svoji zgodbi. Ko pa je na koncu leta Kupid le posegel vmes in naju zadel, sva v trenutku vedela, da je to to. Za naju je bilo od prvega dne vse jasno, pri čem sva. Tako sva zadnjih dvanajstih let prejadrala skupaj čez sončna in nevihtna obdobja. Šla sva skupaj čez take in drugačne prepreke, tudi čez pekel. Če ne bi bila skupaj, ne vem, kako bi vse prestala. Je pa res, da kljub temu, da sva bila že v toliko življenjih skupaj in da je toliko skupnih lekcij že za nama, pri čemer med nama ni bilo nikakršnih karmičnih vezi, nama v tem življenju ni bilo vedno postlano. Marsikatere težke preizkušnje sva šla skozi tudi v najinem partnerstvu. Pa tudi marsikatera naju prav gotovo še čaka. A s pogovori, popolno iskrenostjo, zaupanjem in spoštovanjem sva do sedaj prebila še tako trd led. Ure in ure pogovorov so za nama. Vse sva razčistila sproti. Skupaj sva tako stopila na intenzivno osebnostno in duhovno pot. Obiskala sva številne delavnice in prebrala na tone knjig o odnosih, še več pa jaz sama.


Tako debat in tekstov o tem, kako srečati svojo dušo dvojčico, s katero bomo do konca življenja srečni, nisem jemala prav resno oziroma se z njimi sploh nisem ukvarjala. O dušah dvojčicah je namreč veliko idealiziranih predstav. Kot o vseh stvareh, je tudi o tem napisanega marsikaj, tudi kontradiktornega. Vedela sem, da obstajajo dušne skupine, saj sem srečala svojo, kasneje pa tudi mnoge od svojih strank. Čutila in videla sem, da smo si določene duše tako ali drugače bližje. V komplementarne partnerje kot o drugi polovici duše, o čemer govorijo razne teorije, pa nisem verjela več kot toliko. Predvsem pa se nisem ukvarjala s tem. Že dolga leta se namreč zavedam dejstva, da so drugi le projekcija naše miselne naravnanosti. Ko počistimo svojo glavo, nam nasproti vedno pride partner, s katerim bomo srečni, če si to le srčno želimo. Tako deluje ta realnost. Druge poti ni. Ali je ta naš partner naša duša dvojčica, pa je čisto vseeno. Če nam je kot partner namenjen naš komplementar, je to čudovito, vendar je tudi v nasprotnem primeru lahko naš odnos kot raj na Zemlji. Za to redno dobivam številne potrditve. Tudi ko sem delala s strankami, se na začetku s fenomenom duš dvojčic nisem srečevala pogosto. Dokler se mi ni začelo dogajati, da je višji jaz pri strankah kot vir težav pokazal komplementarnega partnerja. Določene probleme smo tako uspeli razrešiti šele tako, da smo pomagali njenemu komplementarju, njeni duši dvojčici, ki pa ni nujno inkarnirana na Zemlji. Tako se mi je postopoma ta tematika odkrivala z zelo zanimivih aspektov. Prebrala sem marsikaj na to temo. Danes sem izjemno pozorna nanjo pri vsaki terapiji.

Moje ključne ugotovitve pa so sledeče. Brezpomensko je iskati svojega komplementarja. Če nam je namenjeno, da ga bomo našli, ga bomo. Energije v takem odnosu so tako močne, da nikakor ne moremo iti kar tako eden mimo drugega. Bodite brez skrbi. Lahko pa bomo našli partnerja, s katerim bomo popolnoma srečni, pa to ni treba, da je naš komplementar. Zemlja je kraj, kjer lahko najdemo svojo srečo. Samo svoje strahove moramo preseči. Poleg tega pa odnos med dvema komplementarjema sploh ni nujno donos med moškim in žensko. Partnerja sta lahko istega spola. Lahko je eden živ, drugi pa pokojni. Koristno pa je pogledati vsake toliko dušo svojega komplementarja, saj lahko njegovo stanje močno vpliva na nas. Kot sem že rekla, določene težave sem lahko pomagala razrešiti pri strankah, pa tudi pri sebi, šele ko smo vključili v to reševanje komplementarja. To vključuje težave na ravni partnerstev, zdravja, posla in drugega. Kako to poteka v posameznem primeru, pa je odvisno do primera do primera. Ko nikakor ne moremo najti vzroka za svoje težave, lahko le-ta leži pri komplementarju.

Več o tem, kako komplementarja vplivata eden na drugega, kako vemo, da je nekdo naš komplementar, ali je živ idr., pa bomo govorili na skupinski regresoterapiji, ki sem jo pripravila za vas ta četrtek, 15.1., ob 18:00 na temo komplementarnih partnerjev. Najprej bomo srečali svojo dušno skupino, za tem pa še svojega komplementarja. Pogovorili se bomo z njim o vsem, kar je za posameznika pomembno. Vsakemu izmed vas bom pomagala, da bo razrešil s svojim komplementarjem vse, tako da bo to v njegovo najvišje dobro. Sicer pa bomo razreševali tudi ostale vaše težave.

Srčno vabljeni in veliiiko ljubezni :) ♥♥♥  Agata
 

Inštitut za sr(e)čno družbo



nedelja, 04. januar 2015

Luna nam daje moč, če jo le hočemo vzeti

Drage prijateljice in prijatelji,

čeprav tale zapis velja predvsem za ženske in naš odnos do polne lune, priporočam sestavek tudi moškim, bodisi da pošljete teh nekaj odstavkov svojim dragim bodisi da preberete teh nekaj vrstic sami in se zaveste moči lune na žensko telo. Bo pa koristilo tudi vam, dragi moški, da naredite nekaj vdihov lunine energije. Že starodavni tao mojstri so to znali izkoristiti. Nekatere tradicije celo narekujejo, da se vsi v Evinih in Adamovih kostumih nastavimo luni in se nadihamo njene energije.

Januarska polna luna naj bi bila malo pred šesto uro zjutraj z nedelje na ponedeljek. Za vse nas sem zato naredila daritev za luno. Zdaj je namreč čas, da si vzamemo vsaj nekaj trenutkov in se ob vdihu napolnimo z lunino energijo. S tem pa spustimo vase vse darove, ki nam jih luna poklanja.

Tako kot je lunin čas cikličen, je tudi žensko telo navajeno cikličnosti. Če smo poravnane z luninim ciklom v polni meri (kot so bile ženske v preteklosti), je polna luna čas za ovulacijo – trenutek, ko je jajčece zrelo, da se sprosti iz jajčnika in začne svojo pot po jajcevodu v maternico. Zato je koristno, da ženske opazujemo svoj menstrualni cikel. Vsaj ob polni luni se nadihajmo energije lune, saj nam bo to pomagalo pri usklajevanju z luninim ciklom. Tudi če je ne gledamo in je le-ta v megli ali za goro, nam še vedno oddaja svojo čudovito energijo. Naj bo ta stik za začetek povsem dovolj. Naj se zgodi vsaj enkrat mesečno, da se uskladimo z vibracijami lune.


Sicer pa je dobro ozavestiti, da je menstrualna kri sveta za mnoge kulture. Moški so jo celo pili, da so se napolnili z njeno močjo. Če čas menstruacije tako jemljemo kot sveti obred in ne kot prekletstvo, ko smo umazane in smrdeče, bomo spustile marsikatero blokado in bodo naši cikli veliko blažji, me pa bolj polne, srečne in v svoji ženski moči. Ob svoji menstruaciji tako lahko poskušamo s krvjo spustiti čim več vzorcev, bolečine, neprijetnih čustev in občutkov ter vse to prepustiti materi Zemlji, da transformira za nas. To je čas za pokop vsega, česar ne potrebujemo več. Sama sem s čiščenjem in ozaveščanjem luninih in svojih ciklov precej uredila menstruacijo, ki je pred več kot dve desetletji variirala od 20 do 35 dni. Pa tudi predmenstrualnega sindroma sem se znebila in hudih bolečin. Koledarski čas poskušajmo tako odriniti v mislih na področje poslovnega življenja, saj nam lahko v intimnem življenju povzroča velike težave s tem, da se nehamo poslušati in ne živimo v skladu s sabo.

Ta večer tako veselo vdihujmo nežno energijo lune in se pogovorimo z njo. Vidim, da ima luna za marsikatero od nas darilo v taki ali drugačni obliki. Vzemite ga in uživajte z njim. Jaz grem zdajle po svojega :). Moč polne lune se stopnjuje pred in pada, ko prične luna upadati. Tako da si lahko vzamete čas za stik z njo še ves ponedeljek.

Rada vas imam :)

Rade se imejte tudi ve (in moški, ki slučajno še vztrajate in prebirate te vrstice) in se dobro uskladite s sabo in lunino energijo :)

Ob polni luni 3. februarja se ponovno vidimo na skupinski regresoterapiji.

Do takrat pa veliko čarobnih trenutkov in uživajte v svoji ženskosti in moškosti :)


Agata ♥♥♥
Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org