sreda, 29. januar 2014

Izkoristimo TA čas za aktivacijo energij, ki nas osrečujejo!

Kakor zgoraj tudi spodaj, pravijo modreci že tisočletja. Žal pa je današnji človek preveč odrezan od sebe, da bi se tega zavedal, kaj šele občutil energije »od zgoraj«, ki vsak trenutek delujejo na nas. Včasih namreč ni bilo luči, telefona, televizorja, računalnikov in avtomobilov, tako da so ljudje imeli več časa, da so se ozirali v nebo in opazovali, kako narava deluje. Tako tudi naš koledar danes ni v skladu z naravnimi cikli v naravi. Ljudje pa smo zaradi tega še bolj odtujeni od energij, ki v vsakem trenutek vplivajo na nas »od zgoraj«. 

Kitajci še danes praznujejo novo leto drugače kot mi. Letos bo to 31.1. po našem koledarju. Takrat se po njihovo začne pomad in z njo z zvezdnimi premiki pridejo na Zemljo nove energije. Tisti, ki raziskujemo tao modrosti in feng shui, vemo, da so dnevi pred vsidranjem teh novih energij izjemno pomembni za vse leto. Tiste energije, ki jim v tem času dovolimo, da se spustijo v naša stanovanja, bodo kraljevale in nas hranile vse leto. Energijam, ki nas ovirajo na naši poti, imamo tako pravico preprečiti vstop v naše domove. Tisti, ki uporabljamo feng shui in druga starodavna znanja, vemo bolj natančno, kako to narediti. Današnji dan in še nekaj drugih dni je še posebej primernih za to. 

Sicer pa se lahko VSI odločimo, da v zadnjih dneh januarja in začetnih dneh februarja, povabimo v svoje domovanje energije, ki nas bodo podpirale in osrečevale v letu, ki prihaja. Prižgimo svečke, odprimo okna, vrata in se odločimo, kaj želimo v svojem domu v prihajajočem letu. Energije, ki pa nam lahko prinesejo konflikte, spore, žalost, bolezen in drugo nesrečo, pa lahko odvrnemo iz svojega stanovanja. 

Vse je torej stvar našega namena. Kaj si torej želimo? Sporočimo stvarstvu! 



Akcija in čim več lepega. :)


Sr(e)čno leto :) 

Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

ponedeljek, 6. januar 2014

Sporočilo Rudolfa Maistra za leto 2014

Višji jaz Rudolfa Maistra, kaj svetuješ Slovencem, da storimo v letu 2014, da bi lahko vsi zaživeli v obilju? 
 
"Nehajte se naslanjati na druge in prevzemite odgovornost za svoja dejanja. Sledite sebi in ne politikom, ki vas zavajajo. Ko boste vedeli, kaj hočete, boste točno vedeli, kateri politik vam želi dobro. Politika danes namreč ni v dobro vas, ampak tistih, katere hrani v ozadju. Postavite se za svoj prav. Nehajte dvomiti, ali imate prav ali ne. V sebi točno veste, kaj je prav. Ne se zgledovati po drugih in početi, kar počnejo le-ti. Pojdite v sebe in izhajajte od tam pri vsaki odločitvi. Ne kažite prstov na druge. Pokažite ga nase. Vse bolečine, ki jo nosite, vam je niso prizadeli drugi, ampak vi sami, ker ne sledite sebi, ker niste zvesti sebi. Če drugi kradejo, vi ne kradite, če čutite, da to ni prav. Nehajte jamrati in ustrahovati drugih, da se boste bolje počutili. Pomagajte si in bodite veseli za uspeh drugih. Če drugemu uspe, lahko tudi vam. Vsi ste na isti barki. Če zmaga eden, boste vsi lažje zmagali. Veliko bolj ste odvisni eden od drugega, kot mislite. Potrošniška iluzija vas je oddaljila od sebe in drugih. Ne zavedate se več, da ste eno. Če gre enemu dobro, bo šlo lahko tudi drugemu. Če ste vsi brez vsega, boste vsi revni in propadli. Dojemite že to! Niste sami. Pomagajte si, kolikor si morete. Ničesar ne kopičite, ampak si delite. Ko enemu manjka, se mu dá. Ko drugemu manjka, se dá temu in tako dalje. Samo poglejte v srce. Boste točno vedeli, koliko potrebujete in koliko dati naprej. Če sledite egu, nikoli ne boste vedeli, koliko dati naprej. Ego je poln strahov in potrebuje nadvlado nad drugimi in kopičenje. Srce pa točno ve, koliko potrebujete in koliko je dovolj za vas, da boste srečni. Če ne bi v ključnih trenutkih moji fantje stopili skupaj in bi vsi s srcem dihali v isto smer, bi nas porazili. Slovenija ne bi bila taka, kot je danes. Od česa je bilo to odvisno? Od nekaj ljudi, ki so sledili srcu in za trenutek vedeli, kaj je prav za vse. Če bi sledili strahovom, bi ostali doma in pustili, da drugi upravljajo z našo usodo. Bili bi sužnji. Mi pa smo svoje življenje prevzeli v svoje roke, nismo jamrali in se obtoževali, prenašali krivde na drugega, kritizirali. Šli smo v akcijo. To potrebujete zdaj. Vaša bitka danes je vsaj tako pomembna za vas kot tista takrat, ko smo jo bili mi za bodoče rodove. Zberite, spustite strahove, najdite svojo moč in sledite srcu ter se združite in lahko boste še naprej svobodni v svoji državi. Nihče vam je ne more vzeti, če tega ne pustite. Ampak vi ne razumete, da vam hočejo vzeti državo. Vi kar pustite. Pustite, da vam počasi jemljejo jezik, kulturo, samostojnost. Ne pustite tega. Tu ste, da se združite in najdete skupen jezik in skupno pot za ta mali prostor na Zemlji. Lahko sicer pustite, da gre zgodovina svoj pot, da vam košček za koščkom jemljejo identiteto, da vam jemljejo suverenost. A to ni pot do vaše sreče. To ni vaša naloga. Kot tujci v lastni deželi ne boste srečni. Niste prišli zato na ta košček Zemlje. Prišli ste, da ga negujete, da zberete to, kar so vam pustili predniki, da najdete svoje korenine in iz teh zrastete kot trden in močan narod, na katerega bodo ponosni še številni rodovi. Sicer ne boste mogli biti srečni. Niste prišli na Zemljo, da bi bili hlapci, da bi hodili v trgovine, govorili kitajsko in pozabili, kdo ste. Ste otroci Zemlje. Tako kot drugi. A če želite biti srečni, ne pozabite, kdo ste. Del vaše identitete je prežet s tem prostorom. Če na to pozabite, izgubite del sebe in ne bo vam lahko. Zato zavihajte rokave. Še imate čas. Vprašajte se, kaj si resnično želite, kdo ste in kaj lahko prinesete temu prostoru, kjer živite. Ni tako črno, kot zgleda. Samo pojdite v sebe in se spomnite, kdo ste. Oprite se name, na vse vaše prednike in našli boste moč za spremembe. Samo pogumno. Nič jamranja in kritiziranja ter obtoževanja. Sledite sebi in si podajte roke. Sovražnikov od zunaj ni. Samo sami lahko sebe uničite, če se ne boste spomnili več, kdo ste."

Sr(e)čno:) 

Agata 
Inštitut za sr(e)čno družbo

Do konca življenja ...

Pogosto slišim ljudi, ki pravijo, da bodo do konca življenja gluhi, slabo videli, imeli sladkorno bolezen, trpeli zaradi težav s hrbtenico, ne smeli smučati in podobno. Mnogi z leti opravičujejo vsako bolezen in tegobo s starostjo, češ da so tako ali tako stari in da je povsem naravno, da niso povsem zdravi. Tako živijo v iluziji nemoči, ki jim jo vcepi družba in njihovi zdravniki. Tudi sama sem včasih razmišljala podobno in bila žrtev okoliščin. Že pri trinajstih so me na primer prepričali, da se skolioze ne da odpraviti.


Približno deset let nazaj pa sem ponoči izjemno glasno škrtala z zobmi. Včasih sem celo sem zbudila partnerja in še sebe. Zato sem se odpravila do zobozdravnice, ki je iz gume naredila odlitek mojih zob, ki sem ga nato mastno plačala. Prepričala me je, da bom do konca življenja sužnja te gume. Zame to pri petindvajsetih letih res ni pomenilo nič obetavnega. A druge rešitve pač nisem videla. To gumo sem vsak večer pridno dala v usta in z njo zaspala. Verjemite, da to ni bilo prav nič prijetno. Še poljubiti se nisem mogla. K sreči pa sem takrat že intenzivno začela raziskovati življenje in svoj pravi jaz. Med drugim mi je tako »slučajno« uspelo, da sem prišla do vzroka za škrtanje in ga odpravila. Od takrat ne škrtam več.

Vzrok za to, da sem se spomnila na svojo izkušnjo s škrtanjem pa je bila neka gospa, ki je bila pred časom pri meni na regresiji. Po določenem času mi je zapisala tole:

»Hkrati v regresiji sem ozavestila tole škrtanje z zobmi, ki je posledica jeze do moških, ker so me ......... in hkrati videla, da je ljubljenje rešitev, da me bo poljub s pravim moškim rešil iz tega začaranega kroga. V glavnem z uzavestitvijo problema sem le občasno uporabila aparat, češ saj ne more biti res! Po krasnem poljubu v petek pa sem vedela, da je to to, zanimivo, da več ne stiskam. Kako je to dobesedno smešno, da kjer je bil vzrok težav in to desetletja, ker sem se med drugim čutila krivo, da možu nisem dosti bolj pomagala in da se je poslovil, ampak me je z zadnjim ljubezenskim odnosom dobesedno privezal na sebe. Kako sem uničevala "sebe" in spravljala čustva in probleme v škrtanje in tega je bilo več kot 25 let.«

Škrtanje pa je le en primer, kako lahko s tem, da se povežemo s svojim višjim jazom in najdemo vzrok za težave, kako odpravimo marsikaj, kar nas v življenju teži. Če si nekaj srčno želimo odpraviti, izboljšati, postati ali doseči, nam tega nihče ne more preprečiti. Če si srčno želimo, da bi ozdraveli, bomo našli rešitev. Kar si namreč želi srce, bo del naše realnosti. To se že ustvarja. Vprašanje je samo, kdaj se bo to zgodilo. Besedno zvezo »do konca življenja …« pa raje zamenjajo z »dokler ne najdemo vzroka in ga odpravimo«.

Ne pustite si vzeti sanj! Ne pustite, da vas drugi prepričajo, da se nekaj, kar si želite, ne da.


Sr(e)čno:) Agata



Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org