ponedeljek, 28. september 2020

Si želimo srečnega partnerstva?

Ja, vem, lažje je sicer trpeti v naši družbi. Je bolj sprejemljivo, kot pa se imeti fajn in ti potem rečejo, da ne delaš dovolj, da si len, da si nesposoben, neodgovoren, da si ne zaslužiš pomoči, darila, zahvale, biti sprejet in podobno.

Predvsem v naši, slovenski, kulturi je še vedno precej moderno in najbolj sprejemljivo biti tiho, se podrediti in ko te nekdo kaj vpraša, reči, da delaš, se trudiš in tudi vsaj malo trpiš.

Pa ni smiselno. Žal ta stvarnost deluje tako, da trpljenje prinese še več trpljenja.

Saj poznate biblijsko modrost, ki se sicer interpretira na toooliko različnih načinov: »Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.«

Mi je pisala gospa, da si želi srečnega partnerstva, ampak, da ima dovolj moških in trpljenja, povezanega z njimi. Zaklela se je, da bo odrezala, ignorirala vse moške, ki želijo priti do njenega srca.

         Pa ji je to uspelo?

         Za kratek čas. Nekaterim to s kar nekaj napora uspeva celo več življenj.

A tako ustvarjanje zidu povzroči le še več bolečine.

Koristi nam, da zmoremo sami, da uživamo sami s sabo. A če si srce resnično želi intimne družbe, mu tega ne smemo odreči. Pa četudi to pomeni, da bo temu sledila še kakšna prejokana noč.

Vsak zase je seveda samostojen kot bitje. A da ženske naredimo zid pred moškimi, potem ljubezen ne more teči. Ženske pa ob tem ostanemo še bolj lačne ljubezni in nesrečne. Vlečemo moške, ki nam ljubezni tako ali tako ne morejo dati. Tako prav vlečemo, da bomo še velikokrat prizadete, vse z nekim višjim namenom, da bo zid ja padel. Torej, dokler tega ne dojamemo in smo pripravljene, da nas bo še velikokrat bolelo, dokler ne pride pravi, se to ne more zgoditi. Dokler tega ne ozavestimo, bomo dobivale to isto lekcijo znova in znova. Od nekod bo že prišel nek moški, ki nam bo prišel do srca in nas prizadel. Če pa naredimo tako velik zid, da nihče ne more do nas, smo hladne in pa hitro tudi zbolimo. Zato ni bližnjic z zidanjem zidov. Enako velja za moške s postavljanjem njihovega zidu pred ženskami, ki bi jih lahko ranile.

Če si notranje resnično želimo partnerja, moramo torej dojeti, da pač boli, ko veza ne uspe. A ko to bolečino, žalost in vse, kar sodi zraven, predihamo, izjokamo, izcepetamo, pride mir in nova priložnost. Nekoč pride nekdo, ki zmore odpreti srce in sreča je tu.

 


Pogumno, vse samske dušice, ki si želite partnerja, s katerim bi bile srečne!!!! Je vredno vsake solze in srčne bolečine. Lahko povem iz svojih lastnih dolgoletnih izkušenj in neštetih strank, s katerimi smo čistili vse njihove neuspele poskuse groznih in bolečih odnosov in so na koncu uspele najti srečo tudi v partnerstvu ♥♥♥ Agatha


Inštitut za sr(e)čno družbo