Počasi prihajata noč čarovnic in dan mrtvih, eden tistih praznikov v letu, ki ga večina zavestno obeležuje in ga ne izkoristi le za kak izlet ali poležavanje na kavču, ampak se prepusti tradiciji, ki ga ta praznik narekuje.
Dan spomina na mrtve je v Sloveniji državni praznik, ki ga v spomin na umrle obeležujemo prvega novembra. Na ta dan ljudje množično obiskujemo grobove in se s cvetjem ter prižiganjem sveč poklonimo mrtvim. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vseh svetih (Vsi sveti). Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, naj bi nastali že kmalu po njeni uvedbi - število svetnikov naj bi tako narastlo, da se ni bilo več mogoče v bogoslužju spominjati vsakega posebej.
Starovercem pa ta praznik predstavlja enega glavnih temeljev v cikličnem letu in jih spominja na reinkarnacijo, pri čemer verjamejo, da se lahko ponovno rodimo kot človeške duše, lahko celo v živalski ali rastlinski obliki. Po fizični smrti gremo vsi v onstranstvu k Velesu.
Okrog prvega novembra naj bi bila tančica med našim svetom in onostranstvom najtanjša. To so dnevi v letu, ki so namenjeni povezovanju vseh duš, ki bivajo, ne glede na to ali trenutno živijo med nami ali so v drugih realnostih. V ta namen so že naši predniki ta čas uporabljali, da so svojim umrlim prednikom povedali tisto, kar je ostalo neizrečenega, povprašali za kak nasvet ali pa so pogledali v prihodnost. Dušam umrlih, ki še niso našle svoje poti, pa so v tem obdobju pomagali pri prehodu med svetovi. S tem namenom še danes prižigamo sveče, da se duhovom pokaže pot domov.
Po starih verovanjih naj bi na noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra) mrtvi vstajali iz svojih grobov in tako ponovno prihajali na Zemljo ter obiskali svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali ogromno hrupa. Tako naj bi nastala noč čarovnic.
Da bi mi letos čim bolj izkoristili ta magični čas, se dobimo
v petek, 30.10., ob 19:00 na
povezovanju in komuniciranju z univerzalno zavestjo –
Moje čarovniške sposobnosti in modrosti prednikov.
Zaenkrat pa vam prilagam še fotografijo Bogdana Macarola iz spodmola Triglavca, kamor smo skupaj potovali ob enakonočju na obred plodnosti, rodovitnosti ter se tam zadržali dobri dve uri. Vmes pa se je marsikaj dogajalo. Zgornja skala naj bi predstavljala božanstvo Devača, spodnja pa Devo. Kot vidite na sliki, voda kaplja iz zgornjega na spodnjega ter tako oplaja Devo. Zdaj, ko imate fotografije, še enkrat prosite višji jaz, da vas popelje v ta spodmol, in poglejte, kaj vas zdaj čaka tam.
Uživajte na potovanju :) ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org
Dobrota je relativna. Kajti nihče ni samo dober. Dobrota se namreč rodi v glavi opazovalca. Nekdo je za nekoga dober, za drugega slab. Nekdo je bil v prejšnjih življenjih izjemno krut do drugih ljudi, v tem pa je nežen, požrtvovalen, pravi svetnik. Pa je resnično dober, če gledamo tudi njegova prejšnja življenja? Zato ne sodimo ljudi, ne dvomimo v ljudi. Vse presojanje se namreč rodi v naši glavi, kakšen je človek dejansko, pa nikoli ne vemo v celoti. Sicer pa to tudi ni pomembno. Vsi smo v bistvu dobri in slabi. Bistveno je, da sledimo sebi in delujemo v skladu s sabo, kajti potem počnemo najboljše za vse naokrog. Včasih nas morajo drugi dojeti za slabe, ker tako hoče njihov ego. Zakaj bi se krivili, da smo naredili nekaj slabega, če se ob nas lomi njihov ego in joka ter stoka? Njihov ego namreč izsiljuje. Izpadejo ubogi, mi grdi. A kdo je dejansko grd? V bistvu niti ni pomembno. Vsak gre svojo lekcijo skozi. V končni fazi je vse le izkušnja in lekcija ljubezni. Sledimo sebi in vedno smo na pravi poti in ravno prav dobri.
Sicer pa se vam zahvaljujem za vse izjave, sporočila, ki jih delite z mano po delavnicah, coachingih, terapijah. Od vseh se učim in samo tako vam lahko še bolj pomagam na vaši poti. Učenja ni nikoli konec.
Včeraj sem skočila do neba, ko sem prejela vabilo na dogodek ene čudovite gospe:
»Hvala ti, draga Agata! Če ne bi takrat prišla do tebe, bi se še zdaj mogoče vsa nesrečna pehala za neko službo… Res sem ti hvaležna! Upam, da boš lahko prišla! Tudi jaz se zelo veselim, da se bova spet videli!
Vse najlepše!«
Skratka, delajte na sebi. Če kaj ni po vaše, ugotovite, zakaj to ni tako in nekaj ukrenite v tej smeri.
Ne vdajte se v usodo in se pretvarjajte, da je vse v najlepšem redu, če v resnici ni tako!!!
V kolikor je potrebno, poiščite pomoč od zunaj. Tudi jaz jo, če mi tako narekuje višji jaz.
Včasih je najboljši učitelj klošar na cesti, drugič pa morda guru iz Indije.
Sledite srcu in svojim srčnim sanjam ♥♥♥
Uživajte v ljubezni in bodite samo vi vi ♥♥♥
Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org