Da čim bolje izkoristimo tale prednovoletni čas, vas srčno vabim
k branju decembrske revije Onaplus, kjer je objavljen moj prispevek
Ob letu osorej.
Originalni naslov je »Kako dejansko do bolj srečnega 2018?«, ki pa je bil žal predolg.
Podnaslov
»Ima novo leto sploh še kakšen pomen ali je le še šov za ustvarjanje posla?«
Prispevek je bil s strani dveh urednikov ocenjen kot izjemno dober. Priporočam branje, nekaj zagotovo dobite zase.
Za pokušino pa smem deliti tole:
»…Zaradi množičnega mešanja ljudi po svetu, lahko opažamo okrog sebe, da stalno nekdo praznuje. To je seveda lahko dobro, lahko slabo. Kakor se to vzame. Na nek način res ne vemo več, kaj je prav in kaj narobe. V starih kulturah je praznovanje novega leta tako kot vseh ostalih praznikov v vsakdanje življenje ljudi vnašalo cikličnost in občutek varnosti. Z izgubo praznikov, ki imajo pomen, ob katerih se ustavimo in zamislimo nad preteklostjo, prihodnostjo in predvsem nad sabo, postajamo vse bolj izgubljeni in prazni…«
»… Zato nam je v veliko korist, da si v času, ko se koledarsko leto 2017 končuje, vzamemo čas zase. Podarimo si nekaj minut v samoti ter na prazen list papirja brez razmišljanja in cenzure stresimo, kaj si od življenja želimo. Nato pa si namenimo še nekaj časa in preučimo napisano, preglejmo svojo preteklost in morda ugotovimo, zakaj do vsega tega nismo mogli priti do sedaj. Zatem pa na drug, ločen list, zapišimo, kaj od tega konkretno ter na kakšen način bomo dosegli v letu 2018. Na koncu si zapišimo še datum srečanja s sabo in se podpišimo. Kasneje lahko soustvarjanje lepšega 2018 nadaljujemo tudi s svojimi dragimi, s katerimi oblikujemo tudi skupne zaobljube.«
Kaj pa da bi zaobljube držale?
»…Veliko ljudi je že pisalo zaobljube pa so jih potem vsako leto prelomili že drugi ali morda tretji dan, tako da se jih več ne lotevajo. To pa zato, ker ne razumejo, kako ta realnost deluje. Sama sem počela isto, zato sem se lotila raziskovanja procesa manifestiranja. Z leti sem prišla do univerzalnega zakona sreče, ki pravi, da nas od sreče, notranjega miru, nas samih, ločujejo le strahovi. S časom se mi je razkril ves genom sreče oziroma navodila, kako v tej realnosti priti do trajnega notranjega miru in sreče, o čemer podrobneje govori tudi moja istoimenska knjiga. Tako sem se naučila tudi, kako deluje manifestacija v tej realnosti. Ugotovila sem, da je pri zaobljubah ključno to, da resnično prihajajo iz srca…«
»…S pomočjo univerzalnega zakona sreče in genoma sreče sva ugotovila, da se družbenega sistema kot takega ne da rešiti na dolgi rok, pa četudi se transformira v katerikoli -izem, ne da bi se mu spremenila podstava, vključno s pravnimi temelji. Dokler pravo temelji na strahu, bo vedno vnašalo v prostor neravnovesje. Da pa bomo reformirali pravni sistem pri temeljih, se mora spremeniti raven zavesti posameznika. Kot je izjavil Einstein, problema ni mogoče rešiti z istim načinom razmišljanja, ki je privedel do njega…«
Pa čim lepši zaključek 2017 ♥ ♥ ♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar