sreda, 15. oktober 2014

Bolni ljudje niso nič slabši!

To da so ljudje bolni, še ne pomeni, da počno nekaj narobe.

Ne krivimo, glejmo bolnih kot grešnikov. To je njihova izkušnja. Pa tudi če se ubijajo. Dokler nam ne škodijo, jih pustimo pri miru. Predvsem pa delujemo iz srca in ne iz strahov, kot sta na primer, da jih izgubimo ali da ostanemo sami. Lahko jim svetujemo. Nato se umaknimo. Ne pomilujmo jih. So toliko vredni in pametni kot mi. Vsak ima lekcijo na svojem področju/jih – eden z otroki, drugi s financami, tretji z zdravjem, četrti pa s čim drugim.

Kakšno bolezen, bolečino se lahko pozdravi z obiskom enega terapevta, z jemanjem enega superživila, z več telovadbe. Za drugo pa je morda potreben le čas.



Pred dnevi se je pri meni oglasila gospa, ki je bila pred leti uspešna direktorica. Nato pa je zbolela. V zadnjih letih je imela veliko zdravstveni težav in drugega, kot da se je ukvarjala s sabo in svojim zdravjem, praktično ni počela. Poslovni svet se je pričel norčevati iz nje. Izločil jo je iz svoje sredine. Ni bila več vabljena med njih. Razni »poduhovljeni« ljudje so ji govorili, da naj najde vzrok za svoje napake in ga odpravi. Vsi so ji govorili, da dela nekaj narobe in naj to že najde ter odpravi, češ da je sama kriva, da je zašla v težave. Bojda nekaj ni prav počela. Ko je prišla k meni, se je povezala s svojim višjim jazom in ugotovila, da potrebuje lekcijo o tem, kako priti do svojega zdravja, samo za to, da bo potem lahko pomagala drugim. Prihaja čas, da spremeni svojo kariero. Njeno poslanstvo od slej je pomagati drugim, da pridejo do svojega zdravja. V teh za njo težkih letih pa ni počela ničesar narobe. Bila je pač na neke vrste šolanju.

Zato nikoli ne domnevajmo, kakšno lekcijo imajo ljudje z določeno situacijo. Če je še tako očitna, je najbrž drugačna, kot mi mislimo. Ne vemo. Ve le njihov višji jaz.

Bolnih ljudi ne silimo v spremembe, za katere menimo, da so za njih dobre. :) Vsak ima svojo pot.

Pred dnevi je prišla k meni mamica. Preko višjega jaza njenega sina smo sčistili neko fantkovo travmo. Lahko bi nanj vplivala še nekaj življenj, a je bil zdaj čas, da se je znebi.

Nekaj dni po povezovanju z višjim jazom mi je njegova mamica napisala tole:

»Se dogaja, tudi sin je drugačen, zvečer je jokal, žalost je šla iz njega. Res, tukaj smo, da si pomagamo - povezovanje v šole :)))«

Ja, čas je, da se vsi povežemo s svojim višjim jazom in postanemo strpni do sebe ter vseh drugih.

Sreča je potem na naši strani :)

Z ljubeznijo :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

 


Ni komentarjev:

Objavite komentar