Sem se pred nekaj dnevi pogovarjala s prijateljico pa mi je namignila, da bi bilo o tem, kako narediti iz Slovenije deželo obilja, dobro povprašati našega pisatelja in velikega domoljuba Ivana Cankarja. Ideja mi je bila takoj všeč. Pa sem šla v akcijo. Tule je najin pogovor na zaspan nedeljski dan, ko so potekale volitve v državni zbor.
Kaj svetuješ bodočemu mandatarju, da stori za Slovenijo takoj, ko formira vlado?
Ivan Cankar: »Mandatar naj najprej dobro zbere svoje sodelavce. To je njegova baza. Sam ni nič. Če bo imel sodelavce, ki bodo dejansko stopili skupaj in z njim želeli narediti nekaj dobrega za Slovenijo, se lahko naredi dober premik za Slovenijo. Če bo mandatar skrbel le za to, da je na čelu in ne bo imel vizije, kaj narediti s Slovenijo, se vam ne obeta nič dobrega. Nujno je potrebno prevetriti tudi ljudi, ki so takoj pod vlado, torej upravo in vse, ki jim je vlada nadzornik ali vodja. Premalo ljudem na položajih v Sloveniji je resnično mar za druge. Večini je mar le za lastno rit. Domoljubja, narodne zasveti ni. Žal. Tu ima mandatar ključno vlogo. Če bo dejansko želel narediti nekaj dobrega za Slovenijo, bo zbral ekipo ljudi, ki bodo dali vse od sebe, da se speljejo potrebne spremembe. Nujno je zasledovati cilje države pred osebnimi cilji. Tega danes v politiki ni več. Saj so včasih tudi bili v politiki posamezniki, ki jim je bilo mar le za njihove lastne interese, vseeno to ni bilo edino merilo udejstvovanja v politiki. Zato je nujno potrebno, da mandatar nabere okrog sebe ljudi, ki jim je mar za druge ljudi, za domovino. Tu se vse začne in konča. Pot ni težka, a le pravi ljudje jo lahko najdejo.
Kaj konkretnega svetuješ, da storijo vodilni politiki, da bi Slovenija postala dežela obilja?
Naj se nehajo tožariti, ampak naj pogledajo, kaj lahko naredijo dobrega za Slovenijo. Naj se povežejo z gospodarstveniki, z ljudmi v tujini, s kmeti, z delavci. Rešitev za vaše težave ni pri enem človeku v vladi, ampak pri kmetu, obrtniku, tistemu, ki želi nekaj dobrega za Slovenijo. Od tu se morajo najti rešitve. En sam človek ne more več rešiti Slovenije. Le če se začne upoštevati dejanske potrebe ljudi, se lahko naredi dobro strategijo. Med ljudmi je kopica dobrih idej, samo ne pridejo do vlade, ker se le-ta ukvarja le s sabo in svojim bogatenjem ter napuhom. Saj so bili včasih politiki tudi polni samih sebe. Samo jim je bilo vseeno mar za ljudi. Sicer so jih odstranili. Zato morajo vaši politiki med ljudi in začeti reševati konkretne izzive, ne imaginarnih, ki jih vidijo iz svojih pisarn. Politiki živijo v svojem svetu blišča in napuha. Niso v stiku z realnostjo. Nujno morajo med ljudi. A ne le med svoje privržence, ki jim slepo sledijo, ampak med ljudi, ki potrebujejo pomoč. Nujno je, da se nehate deliti, da greste vsi v isto smer. Saj je prav, da ima vsak politik svoj pogleda na svet, a vseeno se morate zediniti v osnovnih zadevah in potem v to smer skupaj jadrati. Ne si metati polen pod noge vsa štiri leta le zaradi samopomembnosti. Čas je da postane politika prostor za ideje in rešitve, kjer govori tisti, ki ima predloge za izboljšave. Ne pa le prostor za bojevanje za svojo premoč nad drugimi. V politiki morate spremeniti pravila igre. Demokracija je v redu. Pravila igre pa morate zamenjati. Vse sestanke je potrebno zastaviti bolj konstruktivno, kjer bo zmagovalec tisti, ki gradi, ki da boljše predloge. Blatenje, obtoževanje in vse neprimerno vedenje mora iz politike ven. Potrebno je uvesti samocenzuro. Politik, ki ne prispeva predlogov, ki se ne vede primerno, ki čuti, da ni kos svojemu delu, se mora sam izločiti. Stranke se morajo med sabo prevetriti. V kolikor stranka ugotovi tekom mandata, da kakšen član ne deluje v skladu z njihovimi moralnimi in strokovnim merili, ga imajo pravico izločiti in povabiti nove člane medse. Politika bi morala postati bolj igra skupnih uspehov kot pa igra moči.
Kaj predlagaš, da se stori za dvig narodne zavesti?
V šole je potrebno uvesti več ljubezni do domovine. Le-ta namreč ni odvisna od tega ali smo v krizi ali v recesiji. Ljubezen do domovine se privzgoji skozi kulturo. Več je potrebno plesati in peti narodne pesmi. Otroke je potrebno spodbuditi, da raziskujejo svoje lastne korenine. Da raziskujejo narečja svojih prednikov, da gredo na teren in poskušajo začutiti, da ni Slovenija le kup trgovskih centrov, ampak da je nekaj bolj subtilnega, nekaj nežnega, nekaj sladkega, kar zavibrira v srcu kot najlepša melodija. Meni še danes na oči prilije solza, ko samo pomislim na svojo domovino. Starejši pa morajo spet začeti brati slovenske pesmi, odkrivati našo pravo zgodovino, običaje. Predvsem pa pojdite v naravo in se povežite z rodno zemljo, ki ji ni para. Ni je prsti, kamenja, ki bi imeli za vas tako prijeten vonj in v vas zbudili toliko prijetnega občutka, kot se to zgodi na rodni prsti. Verjemite mi. Poskusite. Lahko hodite po svetu, greste v sanjske kraje. A ko se boste vrnili domov, bo vaše srce najbolj srečno. Tisti, ki bo šel na zemljo in začel gojiti svoje rastline, bo težko zapustil to prelepo deželo pod soncem. Pojdite v gozd in prisluhnite šepetu gozda in slišali boste zgodbe, ki jih drugje ne morete slišati. Vi se jih sicer ne zavedate, a če boste dobro prisluhnili, boste odkrili, da domovina niso samo ljudje, ampak da celo drevesa pojejo drugo pesem kot drugje po svetu in da drevesa doma pojejo najlepšo pesem za vaše srce. Ne pozabite, da niste sami. Domovina niste samo ljudje. Ves prostor jo ustvarja. Odgovorni ste zanj. Ne pustite, da vam ga vzamejo, ker ste nevedni tepci. Združite glave, pojdite h koreninam, sledite sanjam in pustite tistim, ki imajo dobre rešitve za vse, da vam pomagajo, da ponovno postanete ponosen narod.
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar