Ja, tudi pri direktorjih, uspešnih, bogatih… so isti izzivi.
Pišem s tem namenom, da bo v bodoče čim manj travm.
Ljudje v komi ali inkubatorju so živi!!! ♥♥♥
Moj bratec je kot novorojenček ležal sam v inkubatorju približno teden dni.
Sama za to nisem vedela dolga leta.
Sem pa imela prebliske na hlad zdravniških rokavic, samoto, osamljenost iz inkubatorja.
Vsi občutki, da si predmet, kot nekaj, kar ni pri zavesti, številka, odpisan…
Kako je to prišlo do mene, pustimo za drugič.
Dejstvo je, da sem iz inkubatorja pobrala vse občutke, vsa grozna čustva…
Staršev ni bilo, ker niso smeli biti zraven.
Dolga zgodba.
Bistveno je to, da vsi ozavestimo, da je človek v inkubatorju živ!!!
Potrebuje sočutje, ljubezen, dotik in vsakršno spoštovanje.
Ravno tako je z ljudmi v komi ali kakršnemkoli drugem stanju spremenjene zavesti.
O tem mi večkrat pričajo stranke, ko gremo raziskovat travme iz časa operacij, rojstva, takih in drugačnih nesreč ipd.
Sem govorila z medicinsko sestro, ki mi je pravila, koliko grdega o bolnikih sliši od svojcev, ko so ti v komi.
Nisem mogla verjeti :)
Stojijo ob bolniku in govorijo o njem.
Kar se dogaja v okolici, ko nismo pri zavesti, sicer mogoče ni v našem zavestnem umu, je pa del našega nezavednega, tako da to zna enkrat priti na plan, običajno seveda ko to najmanj pričakujemo :)
Zato bodimo spoštljivi in ljubeči do vseh ljudi v inkubatorju, komi, do vseh dementnih… ♥♥♥
Ko se povezujemo z ljudmi v komi in dementnimi, si večina najbolj želi dotik, prisotnost bližnjih in ljubezen, biti sprejeti taki, kot so ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org
Ni komentarjev:
Objavite komentar