nedelja, 25. november 2012

Kaj nas osrečuje?

Od malega sem vedela, da Zemlja ni kraj, kjer bi bili nesrečni, samo najti moramo pot do lastne sreče. Ne glede na to, da sem vedno znala najti srečo v listu v vetru, v sončnem žarku, dobri kavi, prijazni besedi, sem tudi jaz iskala čarobno formulo do sreče. Pri tem sem prišla do ugotovitve, da se kot sreča pojmuje veliko različnih stvari.

Tako največkrat opredelimo srečo kot pozitivno čustvo, ki nas navda, ko se zgodi nekaj, kar menimo, da je dobro za nas. To je sreča kot čustvo. Tudi sama sem včasih iskala take vrste čustvo. Z leti pa sem prišla do zaključka, da ne želim le take sreče, ki pride in gre. Torej, me zapusti takoj, ko to čustvo izzveni. Ugotovila sem, da želim srečo, ki bo trajala in trajala. Pri tem gre za srečo kot stanje zavesti, ne srečo kot čustvo. Več o tem govorim v okviru Metodologije odstranjevanja strahov AI-LINK, ki se mi je razkrila kot pot do notranje sreče.

Danes pa bi z vami podelila nekaj nasvetov, ki sem jih slišala v petek od Lea Bormansa, mednarodnega ambasadorja sreče in kakovostnega življenja, govornika, svetovalca in novinarja. Ob izidu prevoda njegove knjige Sreča je Mladinska knjiga na Knjižnem sejmu gostil dogodek, kjer je avtor v petinštiridesetih minutah predstavil vsebino knjige. Predavanje je bilo enkratno, dovršeno, komično, zanimivo. Niti za trenutek nismo imeli časa, da nam misli odplavajo stran. Bormans je fantastičen govornik. Kratko verzijo petkovega predavanja lahko poslušate na tej povezavi. Sama pa bom v nadaljevanju povzela za vas nekaj njegovih nasvetov v zvezi s srečo v življenju:
  • Objem partnerja, preden odidemo od doma, nas naredi srečnejše;
  • Delo dá pomen življenju; Kakršnokoli delo je boljše od nedela;
  • Denar je zelo pomemben, vendar samo do določene ravni;
  • Pozor na blagovne znamke, ki nam prodajajo "srečo" (npr. Coca Cola in ure, ki imajo vedno smeška znotraj slike);
  • Najsrečnejše niso države s palmami, turkiznim morjem, obilico sonca, ampak severnjaške države Norveška, Finska, Danska. Za srečo naj bi bila pomembna zaupanje (v sistem, državo) in enakost (čim manjše razlike med ljudmi);
  • Ne moreš spremeniti realnosti, lahko pa spremeniš način gledanja na realnost;
  • Raziskave so pokazale, da je raven sreče visoka v otroštvu, upade po petindvajsetem letu in potem ponovno naraste po petdesetem;
  • Srečni ljudje so bolj zdravi in živijo dlje;
  • Pri sreči ne gre za užitek, ne gre za seks, droge in rokenrol, ampak zadovoljstvo, ki ga sestavljajo:
    1. Odnosi (družina, prijatelji, kolegi);
    2. Zdravje;
    3. Delo;
    4. Denar (je pomemben, a ne toliko kot bi mislili; ko imaš toliko denarja, da zadovoljiš osnovne potrebe, ti lahko celo povzroči več problemov, zavisti, tekmovanja);
    5. Svoboda (politična in možnost, da lahko izbiramo).
  • Problem ni v tem, da ne vemo, kaj storiti, ampak, da ne naredimo, kar vemo;
  • Pet nasvetov za konec:
    1. Smej se (Ljudje, ki se smejejo, so srečnejši);
    2. Bodi fleksibilen;
    3. Postani prostovoljec;
    4. Imej dobre prijatelje;
    5. Imej fokus na pozitivnih stvareh.

Kar nekaj misli, ki jih je naštel Leo Bormans ti dajo misliti in bi znale biti odgovor za rešitev iz krize, tako za posameznika kot za svet kot celoto. Čeprav bi sama bolj natančno opredelila srečo, ali jo celo razvrstila v kategorije, njegova knjiga nedvomno prispeva k dvigu razpoloženja in sodi prav v vsak dom.
 

Na koncu predavanja je seveda sledilo podpisovanje knjige in klepet z avtorjem, kar mi je bilo v posebno veselje. Vmes pa me je tudi ujela novinarka RTV Slovenija in me povprašala za mnenje o sreči. Vam sem ga zgoraj že predstavila, če pa zasledim, da bo kje objavljeno, pripnem link.


Pa veliko sreče:) Agata


Ni komentarjev:

Objava komentarja