Kaj je tisto, kar najpogosteje potrebujejo otroci, ki pridejo k meni po pomoč?
Zaupanje staršev vanje, da zmorejo.
Za otroka, njegov obstoj in nadaljnji razvoj je izredno pomembno, da mu starši dajo vedeti, da verjamejo vanj iz vsega srca, da bo postal dober v nečem, kar bo osrečilo njega in okolico, pa čeprav morda otrok ravno ne blesti v matematiki in slovenščini.
Ko zaupamo v otroka in verjamemo, da je sposoben poskrbeti zase in živeti svoje sanje, se počuti varnega in sprejetega.
Starši s tem otroka ne vlečejo nase, ga delajo odvisnega, nesposobnega preživetja, ampak mu pomagajo, da zraste v samostojno osebo, ki ve, da bo našla pot za preživetje in lastno srečo.
Kakšni starši smo mi našim otrokom, hišnim ljubljenčkom, zaposlenim…?
Pomagamo soustvarjati svet samozavestnih vodij ali nesamozavestnih žrtev, polnih strahov?
Tule vam, kot sem že zadnjič obljubila, prilagam prispevek za projekt Ustavi.se –
»Kako preko strahov do samozavesti?«
»Ko se pričnemo ukvarjati s sabo, je ključno, da si vzamemo dovolj časa za raziskovanje sebe in našega odnosa do sveta okrog sebe. Mogoče ugotovimo, da imamo največ težav s tem, da se na odru ne počutimo sproščeni, na izpitih ne pokažemo tistega, česar smo sposobni, pri stiku z nasprotnim spolom ali nagovarjanju tujcev povsem zatajimo ali pa se nam podobno dogaja pri lotevanju novega izziva ipd. Svoj izziv moramo razdeliti na manjše koščke in se ga lotiti po delih.«
Pa uživajmo na poti :)
Delajmo na svoji samozavesti in zlahka bomo zaupali v otroke in vse druge :) Agatha ♥♥♥
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar