Prvo, kar mi je prišlo na misel, je, kako izjemno dobro vprašanje mi je zastavila.
Kaj torej pomeni delo na sebi?
Največkrat je to samo fraza, ki jo lahko uporabiš kot hiter odgovor, ki ga večina »razume«. Je pa res, da se je potrebno vprašati, ali jo dojemamo na isti način.
Glede na duhovne tradicije, ki sem jih študirala, in lastne izkušnje, je bistvo življenja to, da se imaš fajn, da si srečen. K temu hote ali nehote težimo vsi. Tako tisti, ki sovražijo, se maščujejo, jezijo, ljubijo, radostijo delujejo v smeri svojega večjega zadovoljstva. Tudi za sovraštvom je namreč težnja v smeri nekega večjega notranjega zadovoljstva v sebi, čeprav je to samodestruktivno.
Kako pa priti do več sreče, večjega zadovoljstva, ne da bi si pri tem škodili?
Poti je nešteto.
Nekdo bo srečo našel na potovanju, drugi na svojem vrtu, tretji v gozdu, četrti v pomoči drugim, peti v prebiranju knjige, šesti pa kje drugje.
Ko pa nekdo začuti, da mu nekaj manjka in ne najde zadovoljstva kot nekoč npr. na potovanju v tople kraje, planinarjenju ali nogometu, lahko tudi zavestno stopi na duhovno pot ali pot osebnostne rasti preko delavnic, terapij, izobraževanj in začne raziskovati in spoznavati samega sebe – kaj ga osrečuje, kaj ga ovira na poti ipd.
Temu pogovorno rečemo delo na sebi.
Ne pomeni pa to, da ljudje, ki ne hodijo na delavnice, ne berejo duhovne literature, ne obiskujejo svetih mest ali učiteljev, ne meditirajo vsak dan v pravem položaju z izvajanjem izbrane mudre in pranajame…, ne delajo na sebi in da v »stopnji zavesti« kaj zaostajajo.
Pletje in iskanje prave smeri sredi gora nam lahko dasta veliko večje uvide o sebi in svetu, in posledično več zadovoljstva, kot obisk stotih gurujev.
Zato sledimo sebi in vedno poiščimo tisto pot, ki nas najbolj osrečuje. Tudi če ta pot ni moderna ali drugi pravijo, da ne delamo na sebi.
Uživajte na poti :) Agatha ♥♥♥
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar