nedelja, 11. januar 2015

Kako nam lahko pomaga duša dvojčica oz. komplementar?

Prihajam iz miselnega okolja, ki je bilo izjemno pozitivno in je verjelo v srečen izid vsega, za kar si se dovolj zavzel. Predvsem moj oče je neverjeten večni optimist, kot bi ga imel vsak dan na coachingu Tony Robbins. Vedno vidi dlje in širše kot ljudje okrog njega. Tudi sama od nekdaj globoko verjamem v to, da lahko najdem srečo in da ni treba čepeti v blatu in čakati, da nas Bog reši. Mi smo tisti, ki moramo najti pot ven. Zdaj se ne čudim več svojemu pogledu in notranji naravnanosti, saj poznam svoje poslanstvo. Desetletja nazaj pa sem se pogosto zdela sama sebi čudna, ko sem zašla v množico cinikov in skeptikov. Slednjih pa je bilo kar veliko. Še dobro da sem bila vedno tako močna, da se jim nisem dovolila podrediti.

Na področju partnerstva sem tako kljub številnim razočaranjem dolga leta, trdno verjela, da bom našla srečo tudi v ljubezni. Natanko sem vedela, kaj hočem, in od tega nisem odstopila. V dveh dneh sem vedela, ali je partner pravi zame ali ne. Nisem razumela prijateljic, ki so bile po pol leta v zvezi in potem le ugotovile, da to ni tisto, kar so si želele. Kar je bilo sicer vsem naokrog, pa tudi njim, povsem jasno od vsega začetka zveze. Tako sem po dolgem »prebiranju« le srečala partnerja Igorja. Celo leto sva na faksu delala skupaj na skoraj vseh projektih kot odličen tim, a iskrica ni preskočila. Vsak je bil v svojem svetu in v svoji zgodbi. Ko pa je na koncu leta Kupid le posegel vmes in naju zadel, sva v trenutku vedela, da je to to. Za naju je bilo od prvega dne vse jasno, pri čem sva. Tako sva zadnjih dvanajstih let prejadrala skupaj čez sončna in nevihtna obdobja. Šla sva skupaj čez take in drugačne prepreke, tudi čez pekel. Če ne bi bila skupaj, ne vem, kako bi vse prestala. Je pa res, da kljub temu, da sva bila že v toliko življenjih skupaj in da je toliko skupnih lekcij že za nama, pri čemer med nama ni bilo nikakršnih karmičnih vezi, nama v tem življenju ni bilo vedno postlano. Marsikatere težke preizkušnje sva šla skozi tudi v najinem partnerstvu. Pa tudi marsikatera naju prav gotovo še čaka. A s pogovori, popolno iskrenostjo, zaupanjem in spoštovanjem sva do sedaj prebila še tako trd led. Ure in ure pogovorov so za nama. Vse sva razčistila sproti. Skupaj sva tako stopila na intenzivno osebnostno in duhovno pot. Obiskala sva številne delavnice in prebrala na tone knjig o odnosih, še več pa jaz sama.


Tako debat in tekstov o tem, kako srečati svojo dušo dvojčico, s katero bomo do konca življenja srečni, nisem jemala prav resno oziroma se z njimi sploh nisem ukvarjala. O dušah dvojčicah je namreč veliko idealiziranih predstav. Kot o vseh stvareh, je tudi o tem napisanega marsikaj, tudi kontradiktornega. Vedela sem, da obstajajo dušne skupine, saj sem srečala svojo, kasneje pa tudi mnoge od svojih strank. Čutila in videla sem, da smo si določene duše tako ali drugače bližje. V komplementarne partnerje kot o drugi polovici duše, o čemer govorijo razne teorije, pa nisem verjela več kot toliko. Predvsem pa se nisem ukvarjala s tem. Že dolga leta se namreč zavedam dejstva, da so drugi le projekcija naše miselne naravnanosti. Ko počistimo svojo glavo, nam nasproti vedno pride partner, s katerim bomo srečni, če si to le srčno želimo. Tako deluje ta realnost. Druge poti ni. Ali je ta naš partner naša duša dvojčica, pa je čisto vseeno. Če nam je kot partner namenjen naš komplementar, je to čudovito, vendar je tudi v nasprotnem primeru lahko naš odnos kot raj na Zemlji. Za to redno dobivam številne potrditve. Tudi ko sem delala s strankami, se na začetku s fenomenom duš dvojčic nisem srečevala pogosto. Dokler se mi ni začelo dogajati, da je višji jaz pri strankah kot vir težav pokazal komplementarnega partnerja. Določene probleme smo tako uspeli razrešiti šele tako, da smo pomagali njenemu komplementarju, njeni duši dvojčici, ki pa ni nujno inkarnirana na Zemlji. Tako se mi je postopoma ta tematika odkrivala z zelo zanimivih aspektov. Prebrala sem marsikaj na to temo. Danes sem izjemno pozorna nanjo pri vsaki terapiji.

Moje ključne ugotovitve pa so sledeče. Brezpomensko je iskati svojega komplementarja. Če nam je namenjeno, da ga bomo našli, ga bomo. Energije v takem odnosu so tako močne, da nikakor ne moremo iti kar tako eden mimo drugega. Bodite brez skrbi. Lahko pa bomo našli partnerja, s katerim bomo popolnoma srečni, pa to ni treba, da je naš komplementar. Zemlja je kraj, kjer lahko najdemo svojo srečo. Samo svoje strahove moramo preseči. Poleg tega pa odnos med dvema komplementarjema sploh ni nujno donos med moškim in žensko. Partnerja sta lahko istega spola. Lahko je eden živ, drugi pa pokojni. Koristno pa je pogledati vsake toliko dušo svojega komplementarja, saj lahko njegovo stanje močno vpliva na nas. Kot sem že rekla, določene težave sem lahko pomagala razrešiti pri strankah, pa tudi pri sebi, šele ko smo vključili v to reševanje komplementarja. To vključuje težave na ravni partnerstev, zdravja, posla in drugega. Kako to poteka v posameznem primeru, pa je odvisno do primera do primera. Ko nikakor ne moremo najti vzroka za svoje težave, lahko le-ta leži pri komplementarju.

Več o tem, kako komplementarja vplivata eden na drugega, kako vemo, da je nekdo naš komplementar, ali je živ idr., pa bomo govorili na skupinski regresoterapiji, ki sem jo pripravila za vas ta četrtek, 15.1., ob 18:00 na temo komplementarnih partnerjev. Najprej bomo srečali svojo dušno skupino, za tem pa še svojega komplementarja. Pogovorili se bomo z njim o vsem, kar je za posameznika pomembno. Vsakemu izmed vas bom pomagala, da bo razrešil s svojim komplementarjem vse, tako da bo to v njegovo najvišje dobro. Sicer pa bomo razreševali tudi ostale vaše težave.

Srčno vabljeni in veliiiko ljubezni :) ♥♥♥  Agata
 

Inštitut za sr(e)čno družbo



Ni komentarjev:

Objavite komentar