nedelja, 16. junij 2013

»Sem res za vse kriv/a sama?«

Pred kratkim sem dobila tole vprašanje spodaj. Ker nisem dobila takega vprašanja prvič, sem se odločila, da odgovor napišem na blog. Zagotovo bo še komu v pomoč.

Vprašanje se je glasilo:

Zdravo, Agata,

po včerajšnjem pogovoru sem bila še malo zamišljena, ker mi določene stvari niso čisto nič več jasne. Rekla si mi, da moj bivši, moja starša, ona ženska, ki me je skušala ubiti itd., da vsi ti ljudje niso za nič krivi, ampak sem si za vse kriva sama. Ne vem, kako naj torej razumem to logiko, se pravi, bilo je že več primerov, ko so bile deklice pri starosti treh, štirih, ali petih let, posiljene, pa se življenja na Zemlji še skoraj niso zavedale. Se pravi, da so si te punčke, ki se jim je to zgodilo, same krive za posilstva? Pa na primer, da sediš na železniški postaji, bereš revijo, mimo pride pa neuravnovešen moški, ki te udari po glavi in gre naprej, kot da ni nič - torej si je tudi v tem primeru ta oseba, ki je tam samo sedela in neškodljivo brala revijo, sama kriva, da je nekdo pristopil do nje in se jo fizično lotil in odšel?

Rekla si tudi, da vsak odgovarja za svoja dejanja in da si ne smem želeti, da bi se tistemu, ki mi je storil kaj slabega, vrnilo za storjena dejanja.

In ne, še zdaleč se ne smilim sama sebi, samo besna sem zaradi krivic, ki se dogajajo, ker v pravico ne verjamem več. Nikoli nisem nikomur storila nič takega, da bi si zaslužila vse to, kar se mi je zgodilo, poleg tega se mi zdi popolni nesmisel, da sem morala, kot mi je rekel višji jaz, vse te zlorabe, posilstva, poskus uboja itd. doživeti samo zato, da bom lahko kos ljudem, katerim naj bi predstavila svoje sposobnosti. Zaradi vsega, kar sem doživela, zagotovo nisem bolj močna, ampak le še bolj živčna, pa če je bil namen vsega tega, kar sem doživela to, da bom dovolj močna za tiste ljudi, katerim bodo razkrite moje sposobnosti, potemtakem sploh ni karma služila svojemu namenu, ker sem bila kaznovana in zlorabljena za stvari, ki jih nisem naredila in to samo zato, da bi v prihodnosti kazala sposobnosti, ki jih bom verjetno obdržala zase, ker se ne želim pred nikomer izpostavljati.

Hvala za odgovor.

Želim ti lepo popoldne,

Lp


Draga prijateljica,

najprej se ti srčno zahvaljujem za vprašanje, saj sem vesela, da se ne vdaš v usodo, ampak pustiš srcu, da te vodi naprej, da iščeš svojo srečo. V nadaljevanju ti bom poskušala na kratko odgovoriti na tvojo dilemo. Upam, da ti bo moj odgovor pomagal, da se ti slika o tem, zakaj se ti vse dogaja, kot se ti, malce bolj razjasni. Od napisanega pa v vsakem primeru sprejmi to, kar te je volja in raziskuj naprej.

Od molekule zraka pa do planetov in univerzuma je vse iz zavesti oziroma informacije. Za vsem v tej realnosti, za katero mislimo, da je trdna, je zavest. Slednja ustvarja vso materijo. Če poenostavimo, zavest ustvarja energijo in energija materijo. Ti kot bitje zavesti tako z mislimi, ustvarjaš vse, kar se ti v življenju dogaja. Žal to vedno ne izgleda tako. Zato se jeziš in ti to kot večini ni sprejemljivo. A ti dejansko ustvarjaš vso svojo realnost. Zakaj torej to ni očitno?

Živimo v realnosti, kjer imamo občutek, da obstaja nek čas. Vzrok in posledica pa sta ločena. Za vse, kar se nam zgodi, tako radi iščemo nek razlog. Če vozimo pijani na primer, se nam tako zdi normalno, da povzročimo nesrečo. Če pa vzroka ne najdemo, nam stvari niso jasne. Tako nam na primer ni jasno, zakaj so punčke posiljene, zakaj pride mimo nek neuravnovešen moški, ki nas udari po glavi in gre naprej, kot da ni nič. Vzroka namreč ne moremo najti.

Razlog za to je v tem, da ljudje delujemo po podatkih znanstvenikov več kot 95% svojega časa na avtopilotu, iz podzavesti. Le preostali čas smo zavestno pri tem, kar počnemo. Za večino vzrokov tako ne moremo najti izvora zavestno, ampak ga je potrebno najti v podzavesti. Ker tega ne znamo, saj nas tega ni nihče učil, sama učim povezovanja z univerzalno zavestjo in s tem tudi podzavestjo. Vsak se namreč lahko nauči dovolj umiriti in najti način, kako dobiti informacije iz podzavesti. Tako se ugotovi na primer, da je punčka, ki je bila navzven nedolžno posiljena, v prejšnjem življenju iz strahu, da jo bo takratna žena zapustila, le-to posilila. Ravno tako bi se našel nek vzrok v podzavesti, zakaj nas je mimoidoči udaril po glavi.

Nič, kar ni v nas, nam torej ne more škoditi. Če mi v sebi nimamo neke energije, ki bo povlekla k nam posiljevalca, ne bomo posiljeni. Če v nas ni energije, ki povleče mimoidočega, da nas udari, nas le-ta ne bo udaril.




Kar se tiče krivde, nikoli ne rečem, da je nekdo kriv za to in to. Gre za odgovornost, ne krivdo. Nekaj se odločiš in potem to storiš. Za to si odgovoren. Naša duša oziroma individualna zavest si namreč vedno izbere, kaj se nam bo zgodilo v nekem življenju. Zemlja je realnost, kamor se pridejo duše učiti ljubezni, torej kako živeti brez strahov. Ker pa tega ne znamo, hodimo iz življenja v življenje in se tega učimo. »Slabo« se nam tako večinoma dogaja, ker ne osvojimo lekcij. Drži pa tudi, kot baje pri tebi, da kar nekaj izjemno razvitih duš v današnjem času prihaja pomagati, da pride na Zemljo več ljubezni in da naredimo preskok v zavesti. Zato si zaradi izzivov, ki jih bodo imele na svoji poti, izberejo take in drugačne (tudi izjemno težke) situacije, da se pripravijo na to, kar bodo počele. Marsikateri tudi ne uspe in se vrne. Tudi take sem pri svojem delu že videla. Ti si baje tudi prišla pomagati dvigovati zavest, kar si videla sama. Zato samo pogumno dalje. Poznaš svoje poslanstvo, zato samo veliko delaj na sebi.

Maščevanje nam nič ne koristi. Pomeni, da nekomu želiš slabo. A ker smo v zavesti eno, s tem škodiš tudi sebi. To je učil že Kristus. Zato priporočam, da še bolj podrobno pogledaš, ali je še kaj za razrešiti s to gospo in predihaš vso jezo ter vse, kar še ustvarja tvoje sovraštvo. Ko ji boš odpustila in ji boš hvaležna za tako ali drugačno izkušnjo, pomeni, da si lekcijo oddelala. Vse, kar te še teži, poskušaj ozavestiti ali pa poskusi najti vzroke v podzavesti. Če se še ne znaš povezati sama s svojo podzavestjo in razrešiti sama tega, kar sem napisala, toplo priporočam regresoterapijo kot vrsto terapije, ki nam pomaga odkriti vzrok, zakaj se nam dogaja, kar se nam dogaja. Obenem pa nam pomaga odstraniti vsa neprijetna čustva, občutke in misli, ki jih v zvezi s preteklimi dogodki ne potrebujemo več in nas ovirajo, da bi bili srečni.

Veliko poguma, da greš čez vse, kar si si zastavila, pa hvala, da si tu in nam pomagaš:).

Z ljubeznijo, Agata

Ni komentarjev:

Objavite komentar