četrtek, 02. maj 2013

Izobraževalni sistem za srečno družbo

Ob prazniku dela in nekaj impulzih tekom dneva se mi je porodilo tole razmišljanje na temo izobraževalnega sistema, ki bo osnova za srečno družbo. 

Današnji izobraževalni sistem je bil vzpostavljen za čas industrijske revolucije, torej za čas, ko je bil človek manj pomemben kot stroj in je moral spoštovati disciplino in izpolnjevati ukaze. To nazorno predstavi tale video: 








Delavec, ki je bil zastrašen, je bil pokoren in dober izpolnjevalec navodil. Tako je bilo vse, dokler se v zadnjih desetletjih niso zgodile velike spremembe. Poslovno okolje se je izjemno spremenilo. Zmagovalni faktor ni bila več produktivnost, ampak kakovost, za kar pa je bilo potrebno znanje. Človek in njegovi potenciali pa so počasi začeli prihajati v ospredje. Pri čemer danes v številnih poslovnih sistemih za ustvarjanje dodane vrednosti ni več dovolj niti znanje, ampak je nujna tudi ustvarjalnost. Za slednjo pa potrebuje človek drugačen način razmišljanja kot za marljivo izpolnjevanje navodil nadrejenih. O tem govorijo številni modreci, kot je na primer Edward de Bono. Temu je potrebno prilagoditi izobraževalni sistem, ki ne bo vzgajal bodočih generacij šablonsko, za rutinska dela, ponavljanje in izpolnjevanje ukazov. Potrebno je, da se spremenjen šolski sistem zastavi tako, da bo posameznika spodbujal, da začne delovati iz sebe, po lastnih srčnih želja, iz svojih lastnih potencialov.

Naj vas povabim k ogledu Ted govora, ki sem si ga ogledala danes zjutraj. Dan Ariely govori ravno o tem, kako je za človekovo učinkovitost pomemben smisel, ki ga pri delu najde. Če nekoga veseli šivanje, naj šiva. Če nekoga veseli raziskovanje, naj se poda v raziskovalne vode. Vsak naj počne tisto, kar ga srčno veseli, saj bo tam lahko najboljši in na najboljšem mestu tudi s stališča družbe.

Naj navedem primer, kakršnih naj bi bilo čim manj v prihodnje, če želimo srečno družbo. V trgovini, ki jo zaradi slabega poslovanja zapirajo, sem se pred kratkim pogovarjala z mlado prodajalko. Zaupala mi je, da študira pravo, ker so ji starši rekli, da s svojim slikarskim talentom ne bo preživela. Pravo naj bi ji omogočilo dostojno življenje. Sama ob tem poznam vsaj dve pravnici z magisterijem in pravosodnim izpitom, ki že več kot pol leta iščeta službo. Časi se tako hitro spreminjajo, da ne veš, kdaj bo kaj donosno na trgu. Zato je pomembno, da delaš stvari, ki jih rad počneš, ker jih počneš z minimalnim naporom in te kljub težavam na poti osrečujejo.

Take primere, kot je opisani, srečujem na svoji poslovni poti vsak dan. Slovenci smo ujeti v delo in trpljenje. Kakšna izguba potencialov za družbo je to! In vse to, ker ne gremo čez strahove in sledimo srcu. Kako bomo na ta način kos inovativni globalni družbi, če se ne bomo znali otresti strahov, začeli izhajati iz svojih potencialov ter ustvarili srečno ustvarjalno družbo? 

Da povzamem, pomembno je, da vsak najde v delu, ki ga opravlja, smisel in svojo realizacijo. Ne da delo opravlja samo zaradi strahu, ker se boji, da sicer ne bo preživel oziroma živel, kot si želi. Tako se bo lahko vzgojilo generacije, ki bodo svoje delo opravljale iz veselja in jih bo ustvarjanje osrečevalo. Slednje pa je za inovativno družbo tudi maksimalno učinkovito.

Ni komentarjev:

Objava komentarja