ponedeljek, 7. januar 2013

Lahko vaša regresija potrdi resničnost ljudske pripovedke?

Tokrat sem se odločila, da z vami podelim čudovito zgodbo gospe, ki je pred kratkim prišla k meni na regresoterapijo. Cela terapija je bila popolnoma holivudska, polna zapletov pa tudi srečnih trenutkov. Poleg tega ima vsaj dvojno sporočilno vrednost za vsakogar izmed nas. Zato vam želim razkriti potek regresije v naslednjih odstavkih.

Gospo je višji jaz takoj na začetku regresije odpeljal v neko življenje, kjer je bila močna, kmečka ženska v neki slovenski vasi. Zgodba se je dogajala v času turških upadov.

Turki so v prejšnjih vpadih v vasi pobili že vse moške, zato so ostali v njej samo še otroci in ženske. Začetni prizori, ki jih je gospe pokazal višji jaz, pa so se dogajali tik pred ponovnim napadom Turkov na vas. Ženska je najprej z grozo v srcu skrila na svoji domačiji otroke in svojo babico. Sama pa se je namesto vsakodnevnega okopavanja v vinskih goricah, s preostalimi ženskami povzpela na vrh vasi nad sotesko. S sabo so odnesle vrelo olje, vodo, srpe, kose in železo. Vse je potekalo popolnoma usklajeno, osredotočeno na zmago. A niso bile mirne, njihova telesa so drgetala v agoniji. Toda tik pred samim prihodom Turkov v sosesko so se povsem predale trenutku in umirile. Ko so Turki prišli po soseski, so na njih pričele zlivati vrelo vodo in olje, ker pa je vsega tega bilo premalo, so poskakale na njih in jih s srpi in kosami pokončale. Tako so hrabre Slovenke rešile svojo vas pred pobijalci.


Gospa je vas hitro prepoznala kot svojo rodno vas. V domačiji, kjer je živela kot hrabra ženska, ki je premagala Turke, je tudi prepoznala hišo, v katero je kot otrok rada zahajala. Že prvi prizori pa so jo spomnili na eno izmed najbolj priljubljenih pripovedk iz njenih krajev, ki je bila v njenih rosnih letih natisnjena celo v obliki knjižice. Pripovedka jo je pred časom tako navdihovala, da je knjižico kupila v desetinah izvodov in jo delila povsod, kamor je šla. Celo v daljno Avstralijo je nesla nekaj izvodov in jih tam podarila.

S tem pa se povezave med preteklim in sedanjim življenjem gospe ne končajo. Tekom regresije se je nenadoma spomnila tudi na pred časom umrlega prijatelja, ki je živel v zgoraj omenjeni domačiji. Kot najstnica je bila v tem življenju izjemno povezana z njim. Žal pa je le-ta pred leti naredil samomor. Sama tega takrat ni vedela in tudi ni uspela iti na njegov pogreb. Za njegovo smrt je izvedela, ko je bil že pokopan. Je pa imela stalno hecen občutek, da je ta moški z njo. Ker je bila precej navezana nanj, se ji to ni zdelo čudno. Toda tekom regresije sva ugotovili, da je ta pokojni prijatelj na njo še vedno pripet kot duša. Vsa presrečna, da se lahko še enkrat pogovori z njim, ga je zato gospa na dušnem nivoju objela, nato pa je moški odšel v svetlobo. Sama pa je začutila olajšanje, da se je končno lahko poslovila od njega in da ve, da je srečen. Ugotovila pa je tudi, zakaj sta se našla v tisti domačiji kot otroka, saj je ugotovila v regresiji, da je bil ta fant v življenju iz časa turških upadov njen mož, ki so ga Turki ubili. Torej se v tem življenju le nista prvič srečala in tudi pripovedka ni izmišljena, saj je preveč podobnosti in prepletenih oseb v pripovedki in današnjemu življenju gospe. Še takratno babico, ki jo je skrila na domačiji skupaj z otroki, je prepoznala kot babico iz današnjega življenja. 

In zakaj je višji jaz pokazal gospe to zgodbo v zvezi s to hrabro žensko, ki je vodila upor? Želel ji je pokazati, da je močnejša, kot misli, da je, in da mora v sebi najti to spečo moč ter jo v življenju uporabiti. Obenem pa je morala spustiti dušo prijatelja v svetlobo in mu pustiti, da gre svojo pot.

In kaj nam vsem pove zgornja regresija? Da z vpogledom v svojo preteklost lahko spoznamo marsikaj o sebi in bolje razumemo sebe in svoje delovanje v sedanjem življenju. Vse, kar nas povleče, pa ne vemo zakaj, mogoče da misliti na neko našo povezavo s kakšnim prejšnjim (oz. vzporednim) življenjem. Če nas privlači kakšen kraj, oseba, zgodba, je mogoče ta resnično na tak ali drugačen način povezana z nami. Sama »zgodba« pa nam da misliti, kako močni smo in kakšni potenciali vse spijo v nas, katerih se prepogosto žal ne zavedamo.


Ni komentarjev:

Objavite komentar