S partnerjem že enajst let postavljava vsak konec leta oziroma najkasneje prvega januarja novoletne sklepe. Toda govorjenje o novoletnih sklepih in zaobljubah je postala že prava modna muha. »Ah, novoletni sklepi, zaobljube. Pa ne že spet o tem,« si tudi sama rečem, ko povsod že nekaj dni poslušam in berem o novoletnih sklepih. Zato ne nameravam pisati o veščini in konkretnih nasvetih pisanja sklepov.
Vseeno pa slišim toliko razočaranih ljudi, ki samo zamahnejo nad to temo, češ da si tako ali tako ne upajo več postavljati sklepov, ker vedo, da jih ne bodo uspeli izpolnjevati več kot nekaj dni ali tednov. Tudi stranke me pri AI-coachingu pogosto prosijo, da so pripravljene narediti kakšno spremembo, le sklepov ne bi pisale. Zato sem se odločila, da napišem, kakšne so moje izkušnje iz zadnjega desetletja, kaj sem ugotovila iz razgovorov z drugimi in ob prebiranju svojih sklepov za nazaj. Upam, da vam bo v pomoč.
Ob prebiranju sklepov prejšnjih let sem najprej padla v tiste trenutke, ko so se sklepi rojevali. To so trenutki navdušenja, pričakovanja. Vmes pa so se mi mešale slike trenutkov, ko sem kljukala dosežene cilje in označevala neizpolnjene sklepe. Uf, ti trenutki so bili pogosto neprijetni. Po izkušnjah sodeč vsi doživljamo ta proces na podoben način s to razliko, da smo eni optimisti, drugi pa vidijo kozarec pol prazen. Ko se kar nekaj ali celo večina sklepov ne uresniči, smo povečini žalostni in se nam postavljanje sklepov zazdi nič drugega kot nočna mora. Dobimo kompleks neuspešneža, saj se vsi uspešni ljudje bahavo hvalijo, kako si pridno zapisujejo načrte, dnevnike. Zato želim najprej poudariti, da se pri nikomer sklepi ne uresničijo vsako leto v celoti. Tudi milijonarji imajo turbulentno življenje in v enem letu se marsikaj dogodi in pogosto načrte postavi na glavo. Torej, ugotovitev številka ena: ne obupajmo s postavljanjem sklepov, če se nam ne uresničijo. Tudi uspešni ljudje si pogosto zastavijo napačne sklepe in jih morajo tekom leta korigirati. Ne bojmo se neuspeha!!! Včasih šele po številnih neuspehih pride uspeh.
Poleg tega, sem opazila, da pogosto postavimo večino sklepov iz strahu in ne iz srca, zato imamo potem premalo energije, da bi zastavljeno uresničili. Tudi pri meni je bilo tako. Tako na primer želimo ženske shujšati zaradi tega, da bi nas partner imel rad in ne zato, ker bi si to srčno želele, ker se bi tako počutile boljše in bile bolj srečne v svoji koži. Ali pa si na primer zastavimo, da si priborimo »boljše« delovno mesto, da bi bili v družbi bolj cenjeni, čeprav nam je naše delavno mesto všeč in uživamo v trenutnem delu. Take zaobljube in skepi tako pogosto nezrealizirani izvisijo v zraku.
Pa tudi s tem ni nič narobe. Pogosto že po dveh, treh dneh sklepov ne uspemo več izpolnjevati zaradi takega ali drugačnega razloga. Bodisi da smo postavili sklep iz strahu bodisi da se je zgodilo nekaj, na kar pač nimamo vpliva. Še vedno pa lahko začnemo z novoletnimi sklepi prav vsak dan v letu znova. Vsak dan je lahko dan za nov začetek.
Včasih je sklep potrebno postaviti neštetokrat, da se sklep izpolni in cilj doseže. Lahko tudi po 5, 7 let ne pridemo do želenega cilja, toda prišlo bo leto, ko bo sklep sam postal del nas in del našega življenja. Na primer že leta sem si želela hoditi spat ob zgodnji uri in ob rani uri vstati. To je bilo na listi sklepov že od prvega postavljanja. No, v kri pa mi je prišlo šele danes. Kolikokrat sem se krivila, kako sem neodgovorna, da si postavim tak cilj, če vem, da ga še nisem sposobna udejanjiti. A času čas. Za določene stvari je potreben premik v glavi, sprememba v naši zavesti. Pri meni se je v tem primeru to dogajalo celo desetletje. Skratka, to kar želim povedati je to, da bistvo postavljanja ciljev ni v tem, da smo disciplinirani in sklepe redno izpolnjujemo. Bistvo postavljanja ciljev je v tem, da si vzamemo čas zase, da ugotovimo, kaj si želimo, da pridemo do sebe in si dovolimo sanjati. Skratka, da si pustimo živeti iz srca in slediti svojim srčnim željam. Mogoče ne bomo imeli leta moči, da sanje uresničimo, toda naše misli in naša zavest bosta s časom privabila k nam dovolj energije, da se bodo naši sklepi tudi udejanjili.
Toliko na kratko o mojih ugotovitvah, ki sem jih želela deliti z vami in da vas spodbudim, da začnete postavljati sklepe – ne nujno novoletne. Da si dovolite priti do srca in spravite svoje sanje na papir. Ko jih namreč daste na papir, se na nek način že zmaterializirajo. Večkrat, ko to počnete, bolj domače vam bo to in več energije, ko boste tako usmerili v sklepe in sanje, bolj bo vaše življenje po vaši meri in sreča ne bo za sosedovim grmom, ampak v vašem srcu.
Veliko sanjanja v letu 2013!!!
O tem lahko več izveste individualno na AI-coachingu ali pa na posebni delavnici »S postavljanjem sklepov do manifestiranja želenega«, ki je temu namenjena in bo potekala konec meseca. Vsi zainteresirani naj se javijo na spodnji e-mail.
Vseeno pa slišim toliko razočaranih ljudi, ki samo zamahnejo nad to temo, češ da si tako ali tako ne upajo več postavljati sklepov, ker vedo, da jih ne bodo uspeli izpolnjevati več kot nekaj dni ali tednov. Tudi stranke me pri AI-coachingu pogosto prosijo, da so pripravljene narediti kakšno spremembo, le sklepov ne bi pisale. Zato sem se odločila, da napišem, kakšne so moje izkušnje iz zadnjega desetletja, kaj sem ugotovila iz razgovorov z drugimi in ob prebiranju svojih sklepov za nazaj. Upam, da vam bo v pomoč.
Ob prebiranju sklepov prejšnjih let sem najprej padla v tiste trenutke, ko so se sklepi rojevali. To so trenutki navdušenja, pričakovanja. Vmes pa so se mi mešale slike trenutkov, ko sem kljukala dosežene cilje in označevala neizpolnjene sklepe. Uf, ti trenutki so bili pogosto neprijetni. Po izkušnjah sodeč vsi doživljamo ta proces na podoben način s to razliko, da smo eni optimisti, drugi pa vidijo kozarec pol prazen. Ko se kar nekaj ali celo večina sklepov ne uresniči, smo povečini žalostni in se nam postavljanje sklepov zazdi nič drugega kot nočna mora. Dobimo kompleks neuspešneža, saj se vsi uspešni ljudje bahavo hvalijo, kako si pridno zapisujejo načrte, dnevnike. Zato želim najprej poudariti, da se pri nikomer sklepi ne uresničijo vsako leto v celoti. Tudi milijonarji imajo turbulentno življenje in v enem letu se marsikaj dogodi in pogosto načrte postavi na glavo. Torej, ugotovitev številka ena: ne obupajmo s postavljanjem sklepov, če se nam ne uresničijo. Tudi uspešni ljudje si pogosto zastavijo napačne sklepe in jih morajo tekom leta korigirati. Ne bojmo se neuspeha!!! Včasih šele po številnih neuspehih pride uspeh.
Poleg tega, sem opazila, da pogosto postavimo večino sklepov iz strahu in ne iz srca, zato imamo potem premalo energije, da bi zastavljeno uresničili. Tudi pri meni je bilo tako. Tako na primer želimo ženske shujšati zaradi tega, da bi nas partner imel rad in ne zato, ker bi si to srčno želele, ker se bi tako počutile boljše in bile bolj srečne v svoji koži. Ali pa si na primer zastavimo, da si priborimo »boljše« delovno mesto, da bi bili v družbi bolj cenjeni, čeprav nam je naše delavno mesto všeč in uživamo v trenutnem delu. Take zaobljube in skepi tako pogosto nezrealizirani izvisijo v zraku.
Pa tudi s tem ni nič narobe. Pogosto že po dveh, treh dneh sklepov ne uspemo več izpolnjevati zaradi takega ali drugačnega razloga. Bodisi da smo postavili sklep iz strahu bodisi da se je zgodilo nekaj, na kar pač nimamo vpliva. Še vedno pa lahko začnemo z novoletnimi sklepi prav vsak dan v letu znova. Vsak dan je lahko dan za nov začetek.
Včasih je sklep potrebno postaviti neštetokrat, da se sklep izpolni in cilj doseže. Lahko tudi po 5, 7 let ne pridemo do želenega cilja, toda prišlo bo leto, ko bo sklep sam postal del nas in del našega življenja. Na primer že leta sem si želela hoditi spat ob zgodnji uri in ob rani uri vstati. To je bilo na listi sklepov že od prvega postavljanja. No, v kri pa mi je prišlo šele danes. Kolikokrat sem se krivila, kako sem neodgovorna, da si postavim tak cilj, če vem, da ga še nisem sposobna udejanjiti. A času čas. Za določene stvari je potreben premik v glavi, sprememba v naši zavesti. Pri meni se je v tem primeru to dogajalo celo desetletje. Skratka, to kar želim povedati je to, da bistvo postavljanja ciljev ni v tem, da smo disciplinirani in sklepe redno izpolnjujemo. Bistvo postavljanja ciljev je v tem, da si vzamemo čas zase, da ugotovimo, kaj si želimo, da pridemo do sebe in si dovolimo sanjati. Skratka, da si pustimo živeti iz srca in slediti svojim srčnim željam. Mogoče ne bomo imeli leta moči, da sanje uresničimo, toda naše misli in naša zavest bosta s časom privabila k nam dovolj energije, da se bodo naši sklepi tudi udejanjili.
Toliko na kratko o mojih ugotovitvah, ki sem jih želela deliti z vami in da vas spodbudim, da začnete postavljati sklepe – ne nujno novoletne. Da si dovolite priti do srca in spravite svoje sanje na papir. Ko jih namreč daste na papir, se na nek način že zmaterializirajo. Večkrat, ko to počnete, bolj domače vam bo to in več energije, ko boste tako usmerili v sklepe in sanje, bolj bo vaše življenje po vaši meri in sreča ne bo za sosedovim grmom, ampak v vašem srcu.
Veliko sanjanja v letu 2013!!!
Agata
Ni komentarjev:
Objavite komentar