Ali rešujete vaše partnerstvo pravočasno?

Konec prejšnjega tedna sem pomagala reševati zakon dvema paroma. Čim sta me kontaktirala, sem s pomočjo njihovih višjih jazov lahko uvidela, da sta to para, kjer si partnerja sicer želita biti skupaj, a sta se izgubila nekje v dnevnih težavah.

Pri prvem paru smo, ko sta prišla k meni, ugotovili, da se moški v desetih letih še nikoli ni popolnoma spustil v odnos. Bal se je namreč, da bo kaj zamočil in je zato raje sedel na kavču in se izogibal družinskim zadolžitvam. Bežal je tudi v posel. Ko pa je že bil prisoten doma, se je skrival v svoji votlini, tako da ne otroka ne žena niso imeli občutka, da je prisoten. Žena je tako z leti skoraj obupala, da ga bo še kdaj dobila iz jame. Vse, kar je do tistega trenutka storila, je bilo namreč zaman.

Moški je v pogovoru s svojim višjim jazom ozavestil, da je čas, da se loti hišnih opravil, pa četudi bo kdaj kaj zamočil. Žena pa se je odločila, da ga bo pri tem spodbujala in mu ne bo težila, v kolikor kaj ne bo tako popolno narejeno, kot bi to ona rada. Sama ima namreč težave s perfekcionizmom po svoji mami, zato bo morala biti pozorna na to, kako bo odreagirala na moževo pomoč. Moški se bo poleg tega posvetil tudi otrokoma, saj je tekom našega srečanja dojel, da je dovolj dober, tak kot je, in da mu ni treba nič posebnega početi, da bi bil dober oče. Otroka želita namreč samo to, da je prisoten in jima nakloni svojo pozornost.

Drugi par pa se je ujel predvsem pri tem, da je v svoje partnerstvo prinesel obe mami. To je postalo še bolj očitno, ko se je rodil otrok, saj je bila ena izmed babic stalno v njunem stanovanju in postala praktično hišni gospodar. Mož, ki je delal zdoma, se je vedno bolj nerad vračal domov, saj ni čutil, da je stanovanje tudi njegovo. Žena je s svojo mamo zasedla vsak kotiček in ko je pozno prihajal domov iz službe, ga je pričakala vsa histerična, v pričakovanju njegove pozornosti. Mož se je vedno težje vračal domov, saj ga tam nista čakala mir in njegov prostor, kjer bi se lahko spočil in napolnil baterije za nove izzive. Par, sicer poln ljubezni, se je tako skoraj izgubil v dnevnih problemih. K meni sta prišla vsak v svojih zidovih, s srci polnih bolečin.

Iz odnosa je par moral najprej izločiti svoji sicer ljubeči mami in ponovno dati prednost svojemu partnerju. Kar pa ne pomeni, da babici nista več prihajali k njim. Partner je dobil ponovno prednost tudi pred sinom, ki je postajal vse bolj naporen in ni hotel zaspati, saj je čutil konfliktno situacijo med staršema in se je bal, da ju izgubi. Sčistili smo vse ovire v komunikaciji zakoncev in med njunima srcema, da sta se ponovno lahko povezala in začela reševati življenjske izzive z ljubeznijo kot prijatelja in ne kot sovražnika. Pogledala sta tudi, kaj narediti s stanovanjem, da bo to ponovno postalo njun skupen dom, v katerem lahko naprej gradita srečno partnerstvo.

Po številnih podobnih zgodbah, vas lepo naprošam, da vsak konflikt v partnerstvu rešujete sproti. V kolikor tega ne znate ali zmorete sami, se obrnite name ali poiščite drugo pomoč. Zgornja para sta se veliko predolgo zgubljala v temi, namesto da bi spotoma reševala težave in živela v ljubezni, saj se partnerja v osnovi ljubita.

Če se torej težave v vašem partnerstvu nabirajo, jih rešite sproti, sicer lahko ljubezni polna partnerstva s časom razpadejo. Tudi take primere imam, ko žal ni več poti nazaj. V takih primerih ozavestimo lekcije, sčistimo bolečine in pogledamo, kaj je potrebno narediti, da bo prihodnje partnerstvo za vsakega od partnerjev v razhodu bolj osrečujoče.

Pa obilje ljubezni na vsakem koraku :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Vaš dom tudi potrebuje vašo ljubezen

Imate svoj dom?

Se kdaj vprašate, kaj vam pomeni dom?

Ali komaj čakate, da pridete domov?     

Kako deževno popoldne si tako vzemite čas, da na dom pogledate z ljubeznijo, ne le kot nepremičnino, prostor za odlaganje, zabavo.

Dom naj bi bil prostor, kjer lahko varno poženemo korenine, smo sami s sabo in svojimi najdražjimi ter snujemo svoje sanje za na primer potepanje po mami Zemlji.  

Žal pa opažam, da zaradi različnih razlogov številne stranke nimajo primernega kotička v svojem stanovanju, kjer bi se lahko docela sprostile in živele sebe.

Zato vsake toliko sčistite prostor v stanovanju z žajbljevim kadilom ali s čim drugim, nato pa se z vsemi stanovalci vašega stanovanja usedite na kavč in prižgite svečko za duha prostora. Lahko ga tudi pokličete in se pogovorite z njim, ali je zadovoljen z vami ter ali vas podpira. Lahko mu podarite kaj sladkega. V kolikor se vam to zdi čudno, so že Rimljani poznali hišne duhove Lare, v Afriki pa še danes pokopavajo domače ponekod celo v hišah, saj verjamejo, da jih duše preminulih varujejo.

Za tem pa se še pogovorite najprej vsak s sabo, nato pa med sabo, kaj vaš dom potrebuje, da bi se vi vsi v njem počutili dobro. Mogoče kak prostor potrebuje novo barvo, nov kos pohištva, mogoče več rož? Mogoče manjka le kanček več urejenosti ali čistoče? Lahko pa se je prostor zaradi kakega težkega obdobja v vašem življenju napolnil z žalostjo in prostor potrebuje kakšno zabavo, veselo glasbo, da se sčisti in napolni z radostjo in smehom? Ali so vsi člani gospodinjstva zadovoljni s prostorom kot takim? Ali ima vsak svoj intimen prostor ali kotiček, ki mu ustreza?

Z ljubeznijo poglejte na prostor kot bitje, kaj dejansko potrebuje.

V kolikor želimo od prostora kaj dobiti, moramo prostoru nekaj dati.

Uživajte v svojem domu :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbowww.srecno.org

Ali se ljubimo resnično?

Najprej ljubimo sebe, da lahko potem tudi druge.

No, težko je reči, kaj je kura in kaj jajce, toda kolikokrat se sploh vprašamo,

ali se resnično ljubimo.

Na AI-coachingu je na primer te dni resni in vestni direktor presenečen ugotovil, da ni težava v ljudeh okrog njega, ampak v njem, saj ima strah, da ni vreden ljubezni in se ne ljubi dovolj, zaradi česar najbližjih ni spustil do sebe.

Namesto, da za pomanjkanje krivimo okolico, se obrnimo v sebe in poglejmo, kaj nas ovira, da bi želeno prišlo k nam.

Obilje ljubezni ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org

Ali preveč obljubljate?

Ali preveč obljubljate oziroma ali vas zanima, zakaj imajo nekateri »bolezen«, da stalno nekaj obljubljajo, potem pa ničesar ne izpolnijo?

Pri meni je bila te dni na AI-coachingu sicer zelo uspešna podjetnica, za katero sva ugotovili, da ima hude poslovne težave, ker vsem vse obljubi, potem pa večine tega ne uspe izpolniti. Na najinem srečanju je gospa videla kar nekaj preteklih življenj, kjer je to že počela. Ob tem sva sčistili številne blokade v zvezi z neizpolnjenimi obljubami. Ključni za vsemi temi obljubami pa je bil njen strah izgube, predvsem tistih, ki jim ni znala reči ne, ker jih ni želela izgubiti. Zato je na koncu v teh življenjih običajno izgubila vse, ki so ji veliko pomenili v življenju, pa še na beraški palici je pristala, saj je od nje odteklo vse premoženje.

Preden obljubimo karkoli, se zato raje vprašajmo, ali bi srce mogoče raje reklo ne, in se šele nato odločimo izreči obljubo.

Čim manj neizpolnjenih obljub in obilje ljubezni :) ♥♥♥ Agatha

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Srečni starši – srečen otrok

Srčno pozdravljeni,

šolske počitnice se končujejo in nekatere starše že skrbi novo šolsko leto.

Te dni se je tako pri meni oglasila pozorna mama, ki jo je skrbelo, kako lahko najbolj poskrbi za to, da bi hčerka čim bolj uspešno začela novo šolsko leto. 

S pomočjo hčerkinega višjega jaza sva z mamo ugotovili, da hčerki nič ne manjka in je sama za sebe srečna. Toda mama ni bila srečna, saj je imela težave v službi in z nekaterimi odnosi, kar pa je podzavestno bremenilo tudi hčerko, saj je marsikatero mamino breme prevzela nase. Poleg tega so hčerko ubijala mamina pričakovanja, ki se jih slednja sploh ni zavedala. Mama se je trudila biti idealna mama in hčerki omogočiti popolno otroštvo ter s tem možnost lepega življenja. Iz svojih strahov je tako hčerko zasula z marsičem, česar ona sploh ni potrebovala. Hčerko pa sta občutek krivde in strah, da ne bo dosegla maminih pričakovanj, vedno bolj bremenila, kar se je izkazalo že konec preteklega šolskega leta, ko ni več hotela v šolo in je popustila pri ocenah. 

Višji jaz je mami lepo razložil, kaj naj počne, da se reši težav v službi in posledično razreši tudi svoje odnose. 

Poleg tega ji je pojasnil, da morajo najprej starši biti srečni, šele nato je lahko otrok srečen.

Starši, ki se na primer počutijo kot žrtve, nehote prenašajo svoja bremena na otroka.

Ob srečnih starših pa ima otrok dober zgled za življenje, starši mu v veliki meri tlakujejo pot do tega, da izpolni svoje potenciale. 

Višji jaz pa je prej omenjeno mamo tudi poučil, da mora zavestno sebe ločiti od hčerke, čemur sem priča na naših mnogih srečanjih.

Starši naj bi sebe čim prej ločili od otroka kot bitja. 

Starši, predvsem mame, se namreč pogosto predolgo istovetijo z otrokom. Bolj mu koristijo, v kolikor ga gledajo kot na samostojno bitje poleg sebe. Tako mu čim prej dopustijo samostojnost in svoje pravice ter obveznosti. Mame tako ne delajo šolskih nalog, temveč otroku kvečjemu pomagajo pri tem ipd. Tako lahko od zunaj, ko niso na istem čolnu, čuteče pomagajo otroku po še tako razburkani življenjski poti. 

Poleg tega starši naj ne bi prenašali smisla svojega življenja na svojega otroka, ker lahko slednjega breme osrečitve starša tudi pokoplje. 

Pogosto se tako name obrnejo mame, ki živijo samo za srečo svojega otroka in ga s svojo »ljubeznijo« skoraj zadušijo.

Tako je bila pri meni na primer te dni mama 40-letnega sina, ki je trpela, ker je sin trpel. Vse življenje je namreč živela za to, da bi bil sin srečen. Smisel življenja je potisnila v roke svojemu sinu. Višji jaz ji je razložil, da sin pač gre čez neke življenjske preizkušnje v svoji mladi družini, ki sicer niso najlažje, a da mu mama ne more nič pomagati pri tem, če je vsa žalostna in joka. Sinu lahko pomaga s pokončno držo, tako da vzame svoj smisel nazaj v svoje roke in razreši svoje vzorce in težave ter postane vesela babica. 

Da povzamem, smisla svojega življenja in svojih pričakovanj ne prenašajmo na svojega otroka ter ga obravnavajmo kot samostojno bitje :) ♥♥♥

Z ljubeznijo :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Navezanost ni ljubezen!

Trudimo se, da nismo na nikogar navezani.

Navezanost ni ljubezen!

Nikogar si ne moremo lastiti. Od nikogar ne moremo zahtevati, da je z nami v kakršnemkoli odnosu.

Lahko si želimo partnerja, s katerim smo srečni, a ne moremo zahtevali od stvarstva, da nam da natanko določeno osebo.

Pogosto k meni pripeljejo stranke njihovi pokojni partnerji, starši ali prijatelji, ker jih one ne spustijo, da zapustijo to realnost in gredo novim dogodivščinam naproti. Pokojni si želijo iti svojo pot, njihovi dragi pa jih nočejo spustiti.

Višji jaz je gospe, ki ni želela spustiti pokojnega partnerja, na našem srečanju to lepo razložil skozi čudovite prispodobe. Rekel je takole:

»Življenje je ples. Soplesalci se stalno menjajo. Z nekom plešeš minuto, z drugim dve uri, s tretjim tri dni, s četrtim pet mesecev, s petim celo življenje, s šestim pet življenj in tako dlje. Od nikogar ne moremo zahtevati, da z nami pleše več kot toliko časa. Zato je prav, da pokojne spustimo, da gredo svojo pot.«

Bodite na plesu, dokler uživata oba soplesalca, ker je to za oba in vse stvarstvo najbolje :) ♥♥♥

Z ljubeznijo :) Agatha ♥♥♥

Inštitut za sr(e)čno družbo

www.srecno.org

Kako lahko vsaka mama pride do najboljših informacij, kako poskrbeti za svoje otroke?

Srčno pozdravljeni,

tale intervju spodaj je nastal v pogovoru 

z novinarko Mojco za Laluna Magazin.

V njem delim svoje izkušnje, kako lahko vsaka mama pride do najboljših informacij, kako poskrbeti za svoje otroke.

Raziskave vedno bolj potrjujejo, da otrok v materinem trebuhu zelo jasno zaznava, kaj se dogaja z materjo in v njeni okolici ter v kakšnem odnosu sta z očetom otroka. Mi smo potovali še globlje in raziskali čas pred spočetjem: «duše se že pred rojstvom dogovorijo za to, da se srečajo. Spočetje je namreč vedno posledica dogovora treh duš, tako kot je nek odnos dogovor dveh duš. Otrok si vedno izbere tisto družino, kjer bo imel najboljše pogoje, da predela lekcije, ki si jih zada za prihajajoče življenje.« pravi Agatha Kopač, regresoterapevtka, svetovalka in Al-coach. Poglejmo…

Modrost, ki pripoveduje o preteklih življenjih pravi, da si vsak izbere svojo družino, lekcije, karmo itd. Torej, lahko že pred rojstvom otroka delno "napovemo", kaj v osnovi prihajajočo dušo čaka? 

Sem regresoterapevtka, a glede na zadnja dognanja kvantne fizike in moje izkušnje iz terapevtske prakse bolj verjamem v obstoj paralelnih realnosti. Torej, verjamem, da se vse realnosti dogajajo istočasno, ne zaporedoma. Le naš um je narejen tako, da dojemamo te realnosti kot neko zaporedje. Sicer pa so vse te realnosti povezane in vplivajo ena na drugo. Posamezne lekcije tako lahko predelujemo več življenj, vse dokler jih ne dojamemo. Tako se duše že pred rojstvom dogovorijo za to, da se srečajo. Spočetje je namreč vedno posledica dogovora treh duš, tako kot je nek odnos dogovor dveh duš. Otrok si vedno izbere tisto družino, kjer bo imel najboljše pogoje, da predela lekcije, ki si jih zada za prihajajoče življenje. Zato je vsaka mama najboljša mama, ne glede na to kakšna je. Seveda pa to ne pomeni, da se staršem ni potrebno truditi biti najboljši glede na svoje zmožnosti in stopnjo zavesti. Tudi starši se namreč odločijo za lekcijo starševstva z nekim razlogom in njihova naloga je le-to oddelati. S pomočjo povezovanja s svojim višjim jazom lahko tako bodoča mama kot oče izvesta že pred rojstvom otroka, kaj zajema njuna lekcija. Je pa ta informacija lahko premalo, da bi iz nje lahko logično sklepala, zakaj bo prišel nek otrok ravno v njuno družino. Da bi starša torej izvedela, kaj si je otrok izbral kot svojo lekcijo, jima lahko pomagam vse od časa nosečnosti dalje, tako da se povežeta z dušo otroka. Je pa tako, da se lahko tekom nosečnosti duša v maternici tudi še zamenja, zato nekatere staroselske kulture opravljajo te tako imenovane divinacije šele po rojstvu. Sama pa povezovanja z višjim jazom otroka ne dojemam kot enkratno dejanje, ampak dejanje, ki naj bi se izvajalo vsake toliko, saj pomaga staršem reševati vsakršne izzive v zvezi z otrokom. Sama to počnem s posamezno mamo običajno v trenutku, ko se ona obrne name. Lahko je to že v nosečnosti, ko se želi povezati z dušico otroka z namenom, da bi vzpostavila bolj pristen stik z bitjem v njej, sicer pa tudi po rojstvu ali kadarkoli, vse do smrti ali celo po smrti otroka, v kolikor slednji umre pred njo. Opažam pa, da že tekom nosečnosti informacije o tem, zakaj so se duše srečale in prišle na Zemljo, precej pomagajo bodoči mami, pa tudi očetu, da jima je lažje, ko se pripravljata na porod in starševsko vlogo ter vzgojo. 

Torej, lahko rečeva, naj se bodoča mamica zaveda ali ne, energetska povezava med njo in otročkom obstaja in vsa njena doživljanja (čustva, misli - njena energija) se prenašajo tudi do/na njega?

Seveda obstaja povezava med otrokom in mamo že pred samim spočetjem, kot sem že prej povedala na ravni zavesti. Otrok pa se nato ves čas, ko je v maternici, zaveda vsega okrog sebe na isti način kot človek, ki je v komi. Veliko napako delamo, ko stojimo ob svojcu v bolnišnici, ki ni pri zavesti, in se delamo, kot da ga ni ali da je mrtev, saj se v njegovi podzavesti beleži vse, kar se okrog njega dogaja. Ravno tako se otrok zaveda vsega okrog sebe vse od trenutka spočetja. Zato je to čas, ko so za mnoge izmed nas nastale največje travme. Na primer oče ni bil vesel, da je otrok v prihajanju, kar lahko otrok kasneje vse življenje doživlja kot težko zavrnitev. Pogosti so še danes primeri, ko si starši želijo fantka in čim izvedo, da je punčka, so razočarani. Ženska, ki se razvije iz tega bitja, ima lahko kasneje na primer probleme sprejeti svojo ženskost in se nikakor ne počuti dobro v svoji biti. Otrok torej, dokler je v trebuhu, beleži čisto vse, kar se v okolici dogaja, kot da bi bil osebek zase. V kolikor je mama na primer v času nosečnosti posiljena s strani očeta ali doživlja kakšne neprijetne dogodke, pa otrok pogosto prevzame nase tudi ta bremena (bolečino, žalost ali druge neprijetne občutke in čustva) od mame, kar lahko kasneje privede do raznih fizičnih ali psihičnih bolezni, za katere zdravniki pogosto ne najdejo rešitev. Zato se je koristno v primeru, ko nam v življenju kaj ne gre, kot bi si želeli, povezati z višjim jazom, našo dušo, večnim delom, ter poiskati od kod izvira težava na ravni zavesti, na ravni vzrokov.

Iz tega lahko sklepam, da je zelo dobrodejno, da se mamica začne zavestno povezovati in "komunicirati" z otročkom, ko je ta še v trebuščku. Mu bo s tem podarila "dobrodošlico" v to življenje?

Ja, seveda je dobrodošlo za vsako družino in otroka, da se družinski člani še pred njegovim prihodom povežejo z njim. Kot prvo mu na ta način olajšajo prihod, saj s tem, ko straši razrešijo pri sebi kakšne težke družinske vzorce, slednjih ne prenašajo na otroka. Normalno pa s tem spet ni za pretiravati, ker idealnih staršev ni oziroma ker so vsi starši idealni, saj si otroci izberejo točno take starše, kot jih potrebujejo za svojo izkušnjo. Sem imela že kar nekaj družin, ki so se na ta način krasno pripravile na prihod potomca. Seveda pa s tem vsa družina vpliva tudi na to, kakšna duša bo prišla mednje. Poleg tega pa je nosečnici povezovanje in komuniciranje s prihajajočim dojenčkom priročno, ker ji pomaga izvedeti, ali živi tako, da je to v najboljše dobro otroka, na primer ali jé hrano, ki ustreza otroku. Marsikateri nosečnici se namreč dogodi, da ji zadišijo druge, pogosto neobičajne jedi, kot pred stanjem blaženosti. Na to pa lahko vpliva tudi duša otroka, zato je pomembno, da se mame poslušajo, saj vsakemu bitju ustreza nekaj drugega in ni vedno najbolj smiselno slepo slediti nekim rigidnim nutricionističnim pravilom. Če se mame torej povežejo z dušo otroka, tako lahko izvedo vse, kaj si otrok želi tekom nosečnosti in po rojstvu, pa tudi marsikaj o poslanstvu otroka. 

Kako pa poteka to povezovanje pri vas oz. z vami? 

Ko mama pride k meni, mi najprej zaupa, kaj želi izvedeti oziroma razrešiti tekom srečanja. Zatem ji počasi pomagam, da se sprosti in poveže s svojim višjim jazom. V kolikor ima kakšne blokade pri tem, jih odstraniva, tako da sem jaz čim bolj le pomoč, ne kanal ali medij. Ker lahko zaznam, kaj oseba, s katero delam, zaznava, ji lahko pri tem pomagam preko blokad. Le redki ljudje imajo namreč tako močne blokade, da jih ni mogoče odstraniti na licu mesta, ampak je za to potrebno več časa. Čas povezovanja in komuniciranja je odvisen od tega, koliko vprašanj ima mama in koliko stvari želi razrešiti ter kako kompleksne so le-te.

Vemo, da nihče ni popoln. Vsi smo tu pa tam tudi slabše razpoloženi, razburjeni itd. Pa poskusiva opisati primer: mamica je zaradi nekega dogodka čustveno razburjena (zaskrbljena, žalostna, morda jezna...), otroček v trebuščku to čuti. Kaj lahko mamica pri tem naredi, da morda omili energijsko dogajanje?

Kot sem že prej omenila, nihče ni idealen in hkrati to tudi je. Vsi smo statisti filma ljudi okrog nas in obratno. Vsi imamo neke svoje življenjske preizkušnje in prav v nosečnosti se zgodi, da gre mama skozi take in drugačen emocionalne turbulence, ki vplivajo tudi na otroka. V kolikor to ni pretirano, naj se nosečnice ne obremenjujejo. Življenje je tako ali tako polno nekih izzivov in otrok bo že v otroštvu nato našel kup priložnosti za svoje čustvene izzive. V kolikor pa gre za bolj boleče dogodke, pa toplo priporočam, da jih mame razrešijo že v času nosečnosti. Sama take regresoterapije vedno počnem v sodelovanju in z odobritvijo duše otroka. Tudi mojih delavnic se pogosto udeležujejo nosečnice. S tem ni nič narobe, je pa potrebno stalno upoštevati otrokov višji jaz. Sama sem tako morala tudi že zavrniti nosečnico, saj otrok ni želel v okolje z drugimi ženskami in energijami, ki naj bi se sprožile tekom delavnice. 

Bi še kaj dodali, morda svetovali bralcem?

Vsak se lahko poveže s svojim višjim jazom, če se le dovolj umiri in prisluhne temu notranjemu glasu. To nezavedno stalno delamo, ko sledimo svoji intuiciji, kar ni nič drugega kot poslušanje glasa univerzalne zavesti, ki nam govori na primer v obliki našega višjega jaza, angelov, vodnikov ali preprosto preko nekih dogodkov ali pripetljajev (npr. razbite vaze, ko smo na poti na pomemben sestanek). Sama ponovno pripravljam delavnice, na katerih bom učila ljudi, da se sami povežejo in komunicirajo z vsemi manifestacijami zavesti od rastlin do duš preminulih in duš, ki prihajajo k nam v obliki novorojenih otrok. Sicer pa mnogi to spontano počnemo tudi tekom meditacije. Vsem družinam, ki pričakujejo otroka, pa iz srca priporočam, da se povežejo z njegovo dušo, kajti nosečnosti, porodi in vzgoja se potem odvijajo na čisto drugi ravni kakovosti in zavedanja. To mi stalno potrjujejo zadovoljne stranke, ki s tem prinašajo v celo širšo družino ogromno sreče.

Drage mame in bodoče mame, želim vam čim bolj izpolnjeno materinstvo ♥♥♥ Agatha 

Inštitut za sr(e)čno družbo :) 

www.srecno.org