Splav je še vedno tabu in predmet konfliktov... pa bo najbrž še nekaj časa...
Taki in drugačni splavi pa so del življenja. Vedno so bili.
Kaj mislite, koliko žensk si želi splav v bolnici?
Vsak splav otroka nosi ženska globoko na duši. To ni stvar, ki jo ženska stori, ker nima kaj drugega početi. To ni samo stvar fizičnega telesa.
Toliko travm sem pomagala že razrešiti ženskam glede raznih vrst splavov.
Ženska mora namreč vsak splav dati na njegovo pravo mesto na vseh ravneh, da lahko po splavu zopet najde pravo notranjo srečo.
Tu zadaj so podzavestna krivda, žalost, nemoč, slaba vest, razočaranje, jeza na partnerja...
Pri tem govorim o vseh vrstah splavov.
Pri meni se je oglasila na AI-coaching medicinska sestra, ki dela na oddelku za splave.
Za to delovno mesto res potrebuješ sočutje in veliko modrosti ♥♥♥
Pri meni je bila zaradi odnosa z možem. Sva se pa posebej pogovorili o njenem delu in odnosu do splava.
Kaj mislite, kako ji je, ko ima v isti sobi na eni postelji pacientko, ki že ima štiri otroke in ne želi še enega zaradi takega ali drugačnega razloga. Na drugi postelji pa pacientko, ki ima že tretji spontani splav, doma nobenega otroka, v trebuhu pa tri centimetre veliko bitje, ki mu je še nedolgo nazaj bilo srce in je to prenehalo biti zaradi takega ali drugačnega vzroka.
Kateri je težje?
Dokler bomo kot družba iskali neke površne zunanje kriterije za splav, bo tako kot da poskuša klasičen (alopatski) zdravnik pozdraviti želodec pacienta, s tem da osebo samo gleda od zunaj.
Življenje je veliko globlje in kompleksno, da bi ga lahko popredalčkali za vse posamične primere, in človeški ego s strahovi pri tem dodatno ovira celoten proces.
Vsak primer zase je zgodba zase.
Dokler smo v strahu, smo v peklu in ustvarjamo pekel. Ko delujemo v skladu s svojim notranjim bistvom, kot pravi univerzalni zakon sreče, takrat ustvarjamo srečo.
Torej, splav da ali ne?
Dokler nismo kot mama sposobne biti iskrene do sebe, kaj si želimo, brez kakršnegakoli strahu, bomo lahko v zmotah.
Lahko tudi vprašamo zavest prihajajočega otroka, ali si želi živeti ali ne.
Kar je resnično dobro za enega, je dobro za vse.
Splav storjen iz strahu ni v korist nikogar.
Kolektivna zavest in zakonodaja sta, kjer sta...
Toda vsaka mama se že danes lahko poveže s svojim višjim jazom, začuti svoje bistvo, in ve, kaj je najbolje zanjo in bitje, ki prihaja k njej. Tako globoko v sebi ve, kaj je tisto pravo.
Zakaj ne uporabiti te sposobnosti, ki jo ima vsak (samo da nas tega v šoli niso učili, kot nas v šoli ne učijo npr. joge in številnih drugih za življenje koristnih stvari)? Zato veliko ljudi meditira, da bi čim lažje prišlo do svojega bistva in svoje notranje resnice.
Na čim več srečnega življenja na Zemlji ♥♥♥
Pa pojdimo v naravo, kjer se najlažje povežemo s sabo.
Sama zato najbolj obožujem tisti del gozda, ki je najbolj porasel z lišajem, mahom..., najbolj divji... kjer lahko najbolj začutiš, da si eno z vsem ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org
Ni komentarjev:
Objavite komentar