Ali je kakšen zahod nepopoln, sem se vprašala enkrat, ko sem bila na obali to poletje in sem nekaj časa nepremično strmela v rdečo kroglo, ki se je potapljala v spokojno modrino.
Ko zagledamo tako nebeško lepoto in preden vklopimo možgane, nas vsak sončni zahod presune.
Dokler gledamo s srcem, je ta hip vse popolno.
Samo smo.
Šele ko se vklopi glava, izgubi čar navidezne popolnosti.
Tako je tudi z vsem ostalim.
Dokler gledamo nekaj z otroškim začudenjem, kot da to vidimo prvič, smo v miru in smo eno z vsem.
Čim pa se vklopi naš ego, ki stalno išče napake, ločuje, razčlenjuje, svet popolnosti in harmonije izgine.
Iz raja pademo v grdi svet napak.
Dokler se lotevamo iskati tisto »pravo«, »dobro«, »brez napak«, izločamo vse nepravo z napakami, ki pa ima ravno tako svoje mesto, brez katerega svet popolnosti ne more obstajati.
Kaj nam torej pomaga perfekcionizem?
Če je produkt glave, nam vsem samo škodi. Prinaša težo, nemir.
Če pa prihaja iz naše notranjosti in je izraz naše ustvarjalne sile, ki želi nekaj ustvariti, kar navzven za opazovalca izgleda kot popolno, pa vnaša v prostor harmonijo, mir in življenje.
Zato se učimo od narave, kako nas zna pustiti odprtih ust vsaj za nekaj trenutkov, ko je vse popolno in na svojem mestu.
Ko ni niti enega če ... kaj pa, ko bi ... samo to manjka ... itd. Vse samo je ♥♥♥
Do zdaj najbrž ni nihče od vas, ki to berete, pomislil na to, kje je fotografija narejena. S slike sevata spokojnost in tišina.
Slika je narejena na plaži polni ljudi. Eni gledajo zahod, par za mano se nekaj prička, dva se poljubljata, otroci igrajo badminton... Vsak je v svojem svetu. Vsak ima fokus tam, kjer pač želi.
Jaz sem si iz trenutka naredila popolnost. Kaj pa boste vi, je na vas.
Veliko popolnosti v nepopolnosti vam želim.
Pa kanček te nepopisne lepote z obale vam pošiljam v srce ♥♥♥ Agatha
P.S.: Pa nič pričakovanj glede jeseni. Ne predvidevajmo. Soustvarjamo že danes tako jesen, kot si jo želimo. Lahko imamo željo, jo izrazimo, jo poskušamo uresničiti. Pričakovanja pa spustimo, ker nas okolica potem dela samo nesrečne, ko ne izpolni vedno naših pričakovanj. Opazujmo okolico, nato pa se odzovimo v skladu s sabo.
Pa še enkrat moj video o pričakovanjih, če koga še mučijo pričakovanja:
Inštitut za sre(č)no družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar