Slabo razpoloženje, apatija, žalost in podobna neprijetna čustva in občutki nam omogočajo, da se zavemo, da nekatere okoliščine, v katerih bivamo, ali neko naše vedenje, niso v skladu z nami.
Pogledati je treba situacijo in jo začeti reševati, ne toniti v obupu, nemoči, žrtvi.
Bolečina, žalost, nemoč, kakršnokoli trpljenje nimajo nikoli zadnje besede ♥♥♥
Za njimi vedno ostane ljubezen ♥♥♥
Če ne živimo na polno, je kot da smo napol mrtvi :)
Kaj bomo izbrali?
Da se rešimo iz teme in zaživimo srečno ali da utonemo in celo naredimo samomor?
Žal nam slednji ne reši ničesar. S strankami sem videla že številna življenja, ko so morale v življenju po samomoru predelovati isto lekcijo.
Zakaj ne bi izbrali sreče v tem življenju, ko imamo toliko znanja, ki ga prej nismo, in toliko podpore povsod naokrog? ♥♥♥
Ko sem s strankami v regresiji, pogosto naletimo na čarovniške procese.
Zanimivo je pa to, da so se počutile čarovnice svobodne, ko so sledile sebi, četudi so jih sežigali.
Svoboda je v nas, ko živimo sebe ♥♥♥
Lahko nam vzamejo življenje, a nas samih nam nikoli ne morejo vzeti! ♥♥♥ Nikoli!!!
Ko enkrat zberemo moč in živimo sebe, srečo, nam v tej realnosti tega ne more nihče več vzeti.
Kar ne pomeni, da ne cenimo telesa. Ta je naš tempelj na Zemlji.
Ne delajmo revolucije na silo.
Sledimo srcu ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar