Polna luna je že od nekdaj čas za ogenj in žur ob njem ♥
Naši predniki so redno peli, plesali in igrali na različna glasbila ob zakurjenem ognju.
Glasba naj bi zdravila dušo in telo.
Šamani po svetu naj bi nas ob srečanju prvo vprašali, kdaj smo nazadnje plesali, peli, pripovedovali zgodbe ali sedeli v tišini.
Ali sploh kaj od tega počnemo sami?
Hm…
Vsi znamo plesati in peti
… samo ne tako kot bi morda rad naš ego :)
Ker mi smo glasba :)
Samo se tega po večini na zavedamo :)
Ko se ob glasbi umirimo, telo samo odreagira na svoj najboljši, edinstven način ter pleše in poje.
Tudi sama sem imela izgovore… ne morem, ne znam… a to je rekel ego… telo pa zna.. pa četudi ven pride samo en korak, en krik bolečine…
V 1. razredu nas je razredničarka vsa dekleta poklicala pred tablo in nas poprosila, da zaplešemo balet ob neki prijetni glasbi, ki jo je predvajala.
Takrat pojma nisem imela o baletu, a ko smo končali s tistim plesom, me je tovarišica izbrala, da sem na neki prireditvi sama plesala pred celo šolo.
To je bil moj najboljši, najbolj popoln nastop. Vsi so ploskali. Nisem imela občutka, da sploh nastopam. Uživala sem.
Ta nastop je bil vse do zaključka magisterija moj edini nastop, ko sem bila brez treme, brez strahov, blokad, in se nisem bala, ali bom zaigrala na pravo noto ali bom izgovorila natanko tisto pravo besedo. Nastop je bil res popoln.
Zlila sem se z glasbo.
Bila sem jaz jaz.
To pa je bil tudi moj zadnji plesni nastop.
Baletna šola je bila dve uri vožnje stran. Drugih plesnih šol v bližini tudi ni bilo.
S tem dogodkom pa sem tudi pozabila, da sem glasba.
Ko pa sem pozabila, da sem glasba, sem pozabila, kdo sem.
A ko se dovolj časa iščeš, prideš do tega, da se enkrat znova najdeš.
Želim, da bi se to čim prej zgodilo vsem.
Obilje užitka vam želim ob polni luni v svoji glasbi na tak ali drugačen način :) ♥♥♥ Agatha
P.S.: Še vprašanje za šolnike in starše… koliko dovolimo otrokom, da ostanejo oni oni?
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar