Sporočilo ob 8. marcu, ki ga ni za spregledati

Ob 8. marcu sem se želela povezati z uspešno žensko iz naše zgodovine, a take, da bi jo poznali vsi, skoraj ni. Žalostno. A tako pač je. Ženske so bile v preteklosti pogosto v senci. Veliko sicer govorimo o tem, da je za vsakim uspešnim moškim, uspešna ženska. A teh uspešnih žensk zgodovina skoraj ne navaja. Če se vprašamo, koliko je uspešnih žensk, ki jih poznamo vsi Slovenci, se v naslednjem trenutku globoko zamislimo nad odgovorom. Zato sem se odločila, da tokrat dam možnost, da nam spregovori kar čudovita ženska iz mojega rodu - moja prababica Ivanka. Svoje prekratko življenje je žalostno končala v taborišču na severu Nemčije. Naj ima vsaj enkrat možnost sporočiti to, kar si misli. V času njenega bivanja v naši realnosti tega najbrž ni mogla prav pogosto storiti. Vsaj jaz sem si tako mislila, preden nisem dobila njenega sporočila. Sporočilo je vredno prebrati! 

Sporočilo ob 8. marcu, ki ga ni za spregledati

Višji jaz Ivanke, kaj sporočaš slovenskim ženskam ob dnevu žena?

»Naj se borijo. Naj bodo bolj ponosne nase. Naj nehajo biti žrtve in naj začnejo ponosno krojiti svojo usodo. V naših časih je življenje potekalo povsem drugače. Med rojstvom in smrtjo se je zgodilo izjemno malo. Kakor si se rodil, skoraj tako si umrl. Če si bil siromak, ko si se rodil, si siromak ostal. Tako tudi mi nismo imeli prav dosti s stališča vašega načina življenja. Smo pa imeli veliko malenkosti, ki smo si jih znali prinesti v življenje, da smo si polepšali vsakdan. Če ne bi prišla vojna, bi bilo tisto moje življenje kar lepo. Saj ne da smo živeli v blaginji - za vas danes v veliki revščini, a smo se imeli radi in nismo potrebovali veliko za smeh in dobro voljo.

Drage ženske, ne vem, kam je izginil vaš smeh. Imate lepe obleke, čevlje, stanovanja, a stalno ste zaskrbljene in nesrečne. Le zakaj?  

Se kdaj vprašate, da preprosto spustite vse in stečete bose po travniku in samo uživate v soncu, zraku in trenutku, ki vas prežema? 

Ste se kdaj ozrle, kako lep je vsak trenutek, kako magičen je vsak dotik in kako diši koža vaših otrok? 

Ste pozabile, da je življenje zabava? 

Mi smo veliko garali. Delo na poljih na pobočjih, polnih kamenja, s polnim košem na rami, z jokajočim otrokom ob njivi, s prazno shrambo v hiši je bilo garaško, a vseeno smo znali s petjem, pogovorom, takimi ali drugačnim norčijami, narediti vsakdan lep. Saj ne da smo bili stalno dobre volje. Otroci so umirali. Rane iz prve svetovne vojne so bile še krvaveče in boleče. Lakota in revščina so kosile po mladem in starem. A vedeli smo, da ne bo jutri nič drugače, zato smo se preprosto smejali in življenje je našlo svojo pot naprej. Zato se ustavite in razmislite, kaj vse vam jemlje voljo do smeha. Z našega takratnega gledišča ste v raju. Kaj vas torej dela nesrečne? Odložite že breme. Priskočite si na pomoč in zapojte skupaj kakšno pesem, se objemite in zaplešite v noč. Jutro bo drugačno. Verjemite. 

Več se smejte. Spoznajte že, da jutri svet ne bo drugačen. Samo vi ste tiste, ki lahko naredite lepši danes. Tudi ko vam otrok umira, je še vedno prostor za smeh. Naj se sliši še tako kruto. A nehajte biti žrtve okoliščin. Imate možnost, da dosežete vse, kar si želite. Me smo živele v drugih časih. Takrat res ni bilo možnosti, da bi naredili velike spremembe. A ve lahko. Ves svet je vaš. Vzemite ga, zaplešite in se nasmejte. Ne pustite, da vam moški dominirajo, hkrati pa se ne spreminjajte v moške. Ne morem verjeti, koliko žensk se je v tem času spremenilo v moške. Dajte moškemu njegovo moč, a hkrati ne pustite, da vam jemlje vašo moč. 

Uravnoteženih partnerstev je danes zelo malo. Čeprav mislite, da smo bile v naših časih ženske izjemno zapostavljene, to preprosto ni res. Ženska je bila pomembna v družini. Vsak moški je to jasno vedel. Je pa res, da to ni zgledalo tako tudi navzven. Delo se je delilo. Po vaše smo ženske delale manj pomembna dela, a naši moški so nas spoštovali. Vaši moški pa vas pogostno ne spoštujejo, ker se vas bojijo. Prevzemate jim njihovo delo in jim s tem jemljete moč. To ni dobro ne za vas ne za njih. Ni več ravnotežja v družinah. Ni več spoštovanja. Zato se vrnite v svoj center in razmislite, kje je vaš prostor in dajte svojemu moškemu njegov prostor. Ne rinite tja, kjer je njegov prostor. Isto morate storiti v družbi. Naj ponovno vsak zasede svoje mesto. Ženske ste kreativne. Že po naravi ste ustvarjalke. Zato ste bolj zlite z naravo. Bolj čutite cikle in procese v naravi. Moški so po drugi strani borci, zaščitniki. Če nimajo občutka, da na nek način ne ščitijo in zagotavljajo obstoja svoje družine, trpijo. Ženska ima nalogo, da ustvarja v družini polje ljubezni, povezanosti, sprejetosti. Moški pa ima nalogo, da družino ščiti pred zunanjim svetom. Kako to storita, je vseeno. A brez tega družina ni v ravnovesju. Ni pomembno, kdo prinaša denar, dokler sta ti dve vlogi odigrani. 

Zato dobro poskrbite, da ne skačete v moško vlogo, tako na nivoju družine kot nivoju skupnosti. Le tako boste vzpostavili ravnovesje. Kako boste to storile, boste same začutile. Povežite se s svojo maternico, s svojim kreativnem potencialom in začutile boste, kako vzpostaviti polje ljubezni v svojem prostoru. Pa imejte se bolj rade med sabo. Če se skregate, zapojte, bo vse takoj lažje. Ne zavidajte si, ampak si pomagajte. Ni je hiše, ki bi smela biti lačna v vaših časih. Če ste ženske dovolj v svoji energiji in delujete iz maternice ter ustvarjate svoje polje, bo cela Slovenija sita, pa če bo suša 7 let zapored. Tako moč imate ženske. A če si zavidate, ste nesramne druga do druge, tega polja ne morete vzdrževati, in vsi okrog vas so na slabšem in lačni. Ozavestite že, kako pomembno vlogo imate. Vsaka zase. Me smo za vas mogoče po slikah bile primitivne in neizobražene, a veliko bolj smo se zavedale svoje vloge na Zemlji, kar nam je dajalo neizmerno notranjo moč in srečo ne glede na vse težko, ki smo ga izkušale vsak dan. Zato samo pogumno. Ustvarite svoje polje ljubezni in vsa Slovenija bo lahko v obilju. Rada vas imam, vaša sestra.« 

Sr(e)čno :) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo
www.srecno.org