petek, 7. februar 2014

Ni pravega obilja brez kulture (sporočilo Franceta Prešerna)

Višji jaz Franceta Prešerna, ali nam, Slovencem, lahko kultura kaj pomaga, da bi čim prej zaživeli v obilju?

»Seveda. Kultura je pogoj za obilje. Če ni kulture, ni obilja. Brez kulture je človek prazen, je le meso, in tak človek ne more biti v stanju blagostanja. Lahko ima sicer materialno vse, a je v sebi prazen. Zato je nujno, da kulturo gojite dalje. Težji kot so časi, bolj je kultura v bistvu pomembna. Vam pomaga preživeti. Če vam vzamejo kulturo, nimate več razloga, da bi živeli. Saj se človek potrudi, da je sit in da ga nič ne boli, a tak človek ni srečen. Za obilje potrebujete živ duh v zdravem človeku. Pri čemer lahko živ duh tudi zdravi, če je telo bolno. Medtem ko zdravo telo brez živega duha, ne zdrži dolgo zdravo.

Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da današnji človek kulturo preveč istoveti z gledališči, knjigami in umetniki. A kultura je mnogo več. Kultura živi v vsakem izmed vas. Brez kulture bi bili živi mrliči. Vprašanje je samo, kakšno kulturo posameznik izbira, kakšno kulturo si želite kot družba. Kultura je posledica stanja vaše zavesti. Kultura se ne ustvarja od zunaj, ampak od znotraj. Kar je v vas, je kultura. Vsak beseda, ki jo izrečete, je že del vaše kulture. Vsak vaš korak je del vaše kulture. Kultura je vse, kar ste, razen mesa in kosti. 


Se zdaj zavedate, kako je pomembna kultura?

Zato ne prelagajte kulture na gledališča in umetnike. Vsak izmed vas je dolžan, da se zamisli, kakšno kulturo ustvarja, kaj ohranja od prednikov in kaj bo za sabo pustil potomcem.

Mi v naših časih nismo imeli prav veliko izbire. Ni se dogajalo toliko stvari naenkrat, da bi pozabili na to, kaj je pomembno za nas. Vi pa ste bombardirani z informacijami in različnimi kulturami in počasi ne veste več, kje je vaš izvor. Pozabljate, kje se vaša kultura začne. Saj je prav, da pustite, da svet postane ena sama vas prijateljev. Vseeno, težko si boste dali kaj lepega, če boste vsi nosili isto srajco, peli isto pesem in plesali na iste ritme. Čar je v drugačnosti. Ohranite to.

Vrnite se k izvoru in začnite črpati iz njega, sicer boste postali takšni kot drugi. Izgubili se boste v množici sveta in izginili. Del vas bo tako ostal lačen. Če pa boste šli spet h koreninam in se povezali s kulturo vaših in naših prednikov, boste še vedno lahko vsrkavali tuje kulture. A ostali boste polni. Ostali boste usrediščeni. Nihče vas ne bo mogel zbrisati s sveta. Veliko boste imeli dati drugim in drugi vas bodo zaradi vaše drugačnosti spoštovali. V vas bo tako vedno en del, ki bo tlel z vašim izvorom, ne glede na to da boste v sebi sprejemali in plemenitili druge svetovne kulture.

Zato je izjemno pomembno, da ne pustite, da se kultura omeji zgolj na institucije. Vsak Slovenec naj najde nekaj v svoji kulturi, kar ga pritegne, bodisi je to ljudska glasba, ples, ročna spretnost, govor in naj se tega oprime in neguje v srcu ter to prenaša na prihodnje rodove. Vsak Slovenec zase, lahko pride do obilja le, če bo v sebi znal najti sveti prostor, kjer živi kultura njegovih prednikov. Zato začnite pri sebi. Ni treba, da berete moje pesmi. Me ne zanima, ali so vam všeč ali ne. Pisal sem jih, ker sem to nujo čutil v sebi. Nisem si mogel pomagati. Te pesmi niso mogle ostati v meni. Morale so iti na papir. Berite pa jih, če so vam všeč. Sicer pa posezite po čem drugem v vaši kulturi. Predvsem pa začnite spet peti. Mi smo včasih veliko peli in plesali. Vso žalost, veselje in jezo smo dali ven skozi petje in ples.

Naj kultura živi tudi skozi vas. Najdite jo pri prednikih, a potem pustite, da najde svoj izraz skozi vas same, tako kot je pesem skozi mene. Pa nisem bil nič posebnega, da ne boste mislili. Le pustil sem, da je pesem našla pot preko mene.

Dragi Slovenci, rad vas imam in vas vabim, da berete, plešete in dihate slovensko kulturo ter jo predvsem živite in prenašate na rodove naprej. Tako boste hitro v obilju in vam ga nihče ne bo mogel več odvzeti. Ni naroda z močno kulturo, ki bi ga pokončali! Bog z vami!:)«

Čim lepši praznik in čim več kulture vsakomur:) Agata

Inštitut za sr(e)čno družbo

Ni komentarjev:

Objavite komentar