Kot videvam vsak dan med AI-coachingom, mi ljudje pogosto rečejo, da ne vedo, kaj občutijo, da ne poznajo svojih čustev. Čim začnemo s procesom in so povezani s sabo, svojim bistvom, vsi takoj natanko vedo, kaj čutijo. Problem je torej, da se ljudje odrežemo od občutkov, ker se nam zaradi strahov zdi, da je lažje ne-čutiti, kot se soočiti s situacijo.
Zato vsak trenutek v življenju vadimo, da smo pozorni na svoja občutenja in čustva. Kaj se z nami dogaja? Naši občutki so pomembni. Zaradi njih smo v tej realnosti. Varno jih je občutiti. Nobena žalost, bolečina, jeza... nas ne bodo ubila, če ji damo prostor in jih predihamo. Srce poči od srčne bolečine le, ker zanikamo bolečino, jo želimo potlačiti. Je kot čustvena strela. Čim ji damo prostor, da steče, smo živi. Zato občutimo vse, kar se nam dogaja, ne bodimo žrtve, ampak ukrepajmo in iščimo rešitve. Tako nam bo veliko lažje postaviti meje.
Meje postavljajmo sproti. Ne čakajmo.
Meje v osebnih odnosih morajo biti postavljene tako, kot stojijo urejene meje med državami 😉
.JPG)
Pri tem bodimo odločni in iskreni. Če smo polni nekih čustev in mejo postavimo iz teh čustev, bo z veliko verjetnosti ta meja postala zid in bo v odnosu težava. Zato si razčistimo pri sebi, kdo smo in kaj si resnično želimo. Ločimo sebe od drugih in tako ne bo težav z mejami. Za odzive (žalost, ogorčenje, jezo, bolečino, zgražanje itd.) drugih nismo odgovorni mi. To preprosto ni naše. Drugi imajo pravico, da se odzovejo, kot se želijo.
Pa ne obupujmo nad sabo na poti. Vsaka meja bo bolje postavljena in bolj skladna z nami ♥♥♥ Agatha
Ni komentarjev:
Objavite komentar