Večkrat k meni pride kak direktor, ki se obnaša, kot da je ostal na ravni 5-letnega fanta.
Tako sem na primer pred kratkim pomagala nekemu direktorju temeljito preurediti odnose v podjetju.
V osnovi je prišel z namenom, da preveriva njegove ugotovitve glede strategije prodora na ameriški trg, predvsem z vidika vodilnih kadrov.
Kje sva začela?
Čisto drugje. Dokler doma podjetje ni harmonična celota, se nima kaj širiti.
Začela sva seveda pri direktorju.
Najprej je moral dokončno odpreti srce in videti, kaj si resnično želi in ne počne stvari zato, da bi se dokazal svoji mami.
Odločil se je tvegati odrasti in sprejeti odgovornost za svoj odločitve.
S sebe je pometal vse maske z namenom, da bo okolica končno videla, kdo je, torej moški s hrbtenico in velikim srcem.
Kakšni vodje pa smo mi, ko prevzamemo nek projekt, bodisi da zorganiziramo skupno kuhanje kosila bodisi upravljamo podjetje s 300 zaposlenimi?
Koliko mask nosimo kot vodje, ker se bojimo, da ne bomo spoštovani, da ne bomo glavni, da ne bomo uspeli doseči svojega?
Koliko srcu pustimo, da pride na plano?
Si upamo pokazati svojim sodelavcem, kdo smo? ♥♥♥ Agatha
Inštitut za sr(e)čno družbo
Ni komentarjev:
Objavite komentar